Republiška raziskovalna skupnost
ni podatka
oprema šol, članstvo v krožkih, fakultativne dejavnosti, izvenšolska angažiranost, materialne dobrine, stres v šoli, odnos profesorjev, doseganje ciljev, šolanje, socialna neenakost, inteligenca, inteligentnost, distribucija sredstev, faktorji nadaljnjega šolanja, vključevanje v nadaljnje šolanje, umske sposobnosti, mladina, osemletno šolanje, objektivne možnosti šolanja, izbira poklica, osebnostne lastnosti, poklicno usmerjanje, zaposlovanje, zadovoljstvo s šolo, poklicna uspešnost, zadovoljstvo s poklicem, šolski uspeh, menjava šole, menjava poklica, vzgoja otrok, represivnost v domači vzgoji, mobilnost, poklicne želje, materina ocena primernosti otroka za šolanje, materialne možnosti šolanja, realizacija intelektualnih potencialov, osnovna šola, srednja šola, g-faktor
Ključne besede ELSST:
OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, KAZALEC USPEŠNOSTI, DRUŽBENA NEENAKOST, IZOBRAŽEVANJE, SREDNJA ŠOLA, MLADOSTNIK
Vsebinska področja CESSDA
DRUŽBENA SLOJEVITOST IN SKUPINE - enakost in neenakost
Vsebinsko področja CERIF
Socialne strukture
Vsebinska področja ADP
MOBILNOST IN DRUŽBENA NEENAKOST
PSIHOLOŠKI POMEN IN REALIZACIJA INTELEKTUALNIH POTENCIALOV
ŠOLA KOT FAKTOR AKTUALIZACIJE INTELEKTUALNIH SPOSOBNOSTI
MLADINA V DRUŽINSKI IN ŠOLSKI SITUACIJI
Raziskava vključuje podatke o socialnem poreklu in družinskem okolju učencev, o njihovem šolskem uspehu, izvenšolskih dejavnostih, interesih, poklicnih željah in izobraževalnih aspiracijah, vključitvah v nadaljno šolanje in uspešnosti pri nadaljevanju šolanja, kot tudi rezultate na testih sposobnosti (inteligentnost in kreativnost), ter osebnostnih testih. Poleg tega pa vključuje tudi ocene učiteljev, ter stališča mater učencev v zvezi z njihovim šolanjem, kot tudi podatke o njihovih vzgojnih stilih. Ti podatki se dopolnjujejo in nadgrajujejo v posameznih fazah raziskave, pri čemer moramo razlikovati; najprej standardne podatke iz Ankete o izbiri poklica ter rezultate skupinskih testiranj s testi umskih sposobnosti, nato rezultate treh različnih vprašalnikov in testa kreativnosti ("Uporabe predmetov"), rezultate poštne ankete o uspešnosti nadaljevanja šolanja in rezultate vprašalnika o vzgojnih stilih za matere učencev ter končno podatke o vključevanju v višje in visoke šole. Pred raziskavo samo je bil opravljen predpoizkus, v katerem je bila primerjana skupina učencev, ki se je kljub razmeroma nizkim intelektualnim sposobnostim vključila v nadaljnje šolanje, z drugo skupino, ki se je kljub razmeroma visokim sposobnostim v šolanje in vključila. Pri tem smo poleg zgoraj navedenih podatkov upoštevali posebej še kvalifikacijsko strukturo učiteljev v osnovnih šolah.
Čas zbiranja podatkov: | junij 1971, 20.marec 1973, oktober 1974, jesen 1978 |
---|---|
Čas izdelave: | 1973 |
Država: | Slovenija |
Geografsko pokritje: |
Ozemlje Socialistične republike Slovenije |
Enota za analizo: |
posameznik |
Populacija: |
Osmošolci osnovnih šol Socialistične republike Slovenije šolskega leta 1969/1970 in osmošolci osnovnih šol šolskega leta 1972/1973. |
Izključeni: | ni podatka |
Zbiranje podatkov je opravil: |
Republiški in komunalni zavod za zaposlovanje SR Slovenije, Center za raziskovanje lokalnih skupnosti in delovnih organizacij |
Tip vzorca: |
Tip vzorca: 1. V Sloveniji se vsako leto izvaja anketiranje vseh absolventov slovenskih osnovnih šol z Anketo o izbiri poklica, poleg tega pa se isti učenci testirajo še s posebno baterijo testov umskih sposobnosti. Osnovnošolci, ki so bili anketirani in testirani v šolskem letu 1969/70 in 1972/73, so tvorili naši osnovni populaciji, iz katerih smo izbirali vzorec za naš predpoizkus in našo glavno raziskavo. 2. V predpoizkusu smo najprej določili kritično vrednost testnega rezultata, ki bi ga morali doseči vsi učenci, ki so se vključili v nadaljnje šolanje na štiri letnih srednjih šolah, če bi obstajala absolutna skladnost med umskimi sposobnostmi in vključitvami. Nato smo za analizo izbrali vse učence, ki so se vključili v nadaljne šolanje kljub temu, da so bili njihovi rezultati "pod" to vrednostjo, in vse tiste, ki se niso vključili, čeprav so bili njihovi rezultati "nad" to vrednostjo. Glede na to, ne gre za vzorec v pravem pomenu besede, temveč za namensko izbrano podpopulacijo. 3. V glavni raziskavi smo za analizo izbrali tiste posameznike, ki so dosegli na testih natančne vrednosti 25., 50., 75. ali višjega percentila. Te skupine smo označili kot skupino intelektualno podpovprečnih, povprečnih, nadpovprečnih in talentiranih. Tudi tukaj torej ne gre za vzorec v običajnem pomenu besede, temveč za namensko izbrane podpopulacije. |
Način zbiranja podatkov: |
Skupinsko anketiranje mladih in pošiljanje vprašalnikov njim in njihovih materam |
Uteževanje: |
Brez uteževanja. |
Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.
Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.
Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.
Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.
Naslov podatkovne datoteke: Podatki niso neposredno dostopni. Prosimo, preverite možnost dostopa do podatkov pri Arhiv družboslovnih podatkov!
Za dostop do podatkov kontaktiraj ADP.
Ni gradiv povezanih z rezultati raziskave!
POGOJI UPORABE:
STATUS RAZISKAVE
2 - Polni opis raziskave.
KATEGORIJA RAZISKAVE
8 - teoretsko ali praktično pomembne raziskave, zapolnjujejo raziskovalno praznino ali imajo široko uporabnost za več praktičnih problemov, imajo dolgoročno vrednost za znanost
Kako citiram to RAZISKAVO?
Makarovič, J. (2001). Faktorji nadaljevanja šolanja slovenske mladine, 1973 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: FNS73. https://doi.org/10.17898/ADP_FNS73_V1
Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji, 2020
Delavnica NRRP in objava podatkov v ADP
Odprta znanost in Obzorje Evropa: zahteve, priporočila in dileme
Konferenca IASSIST: Bridging oceans, harbouring data & anchoring the future