Slovensko javno mnenje 1968

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: SJM68

DOI: https://doi.org/10.17898/ADP_SJM68_V1

Glavni avtor(ji):

Toš, Niko

Ostali (strokovni) sodelavci:

Klinar, Peter
Markič, Boštjan
Roter, Zdenko
Trček, Vinko

Izdelal datoteko podatkov:

CJMMK - Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, Univerza v Ljubljani. Visoka šola za politične vede. (Ljubljana; 1968)

Finančna podpora:

Vlada Socialistične republike Slovenije

Številka projekta:

ni podatka

Serija:

SJM/Slovensko javno mnenje
Po zasnovi anketo SJM lahko primerjamo s Splošnimi družboslovnimi anketami v nekaterih drugih državah, katerih cilj je zagotoviti družboslovno zanimive podatke o spremembah v subjektivnih zaznavah in stališčih splošne populacije. Z začetkom leta 1968 se nekatera vprašanja ponavljajo iz leta v leto. Stalne teme ankete so ocena družbenih in gospodarskih razmer, politično življenje, okolje, mednacionalni odnosi in religija. Od leta 1989 dalje se projekt SJM intenzivno vključuje v razne znane mednarodne anketne raziskave in s tem svojim podatkom dodaja mednarodno komparativno perspektivo. Občasno se pod istim naslovom pojavi tudi kakšen specialni projekt posvečen posamezni temi.

Vsebina raziskave

Ključne besede:

družbeni in zasebni sektor, (ne)učinkovitost socialističnega gospodarstva, socialna politika, pokojnine, zdravstvo, odnosi med republikami, odnos do zamejskih Slovencev, odhajanje na delo v tujino, družbenopolitične organizacije, zveza komunistov, ugledni politiki, struktura odločanja v družbi, volilno obnašanje, ugled Jugoslavije v svetu, zunanja politika, socialna diferenciacija, ugled poklicev, množični mediji, religija in vloga cerkve, krvodajalstvo, vrednote, Češkoslovaška, nezadovoljstvo, gospodarska reforma, družbene dejavnosti, nerazvite republike, pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, nezaposlenost, vzroki migracij, vernost, obramba, primerjave političnih sistemov

Ključne besede ELSST:
GOSPODARSKE RAZMERE, ZASEBNI SEKTOR, JAVNI SEKTOR , SOCIALNA REFORMA, MIGRACIJE PREBIVALSTVA, VOLITVE , NOTRANJA POLITIKA, MIR, MEDNARODNA POLITIKA, DOHODEK

Vsebinska področja CESSDA
DRUŽBA IN KULTURA - družbene navade in stališča
Vsebinsko področja CERIF
Sociologija
Vsebinska področja ADP
zasebni sektor, davki
razvoj gospodarstva, družbene dejavnosti
položaj Slovenije v Jugoslaviji, delo v tujini
družbenopolitične organizacije, volitve
zunanja politika Jugoslavije, ugled, obramba
razlike med ljudmi
mediji
vernost, krvodajalstvo

Povzetek:

Raziskava SJM 68 je prva iz serije raziskav Slovensko javno mnenje. Vprašalnik je bil razdeljen po tematskih področjih. Precej vprašanj je namenjenih oceni učinkovitosti socialističnega gospodarstva, njegovih pomanjkljivosti, ljudje ocenjujejo perspektive gospodarstva, primerjajo družbeni in zasebni sektor. Ocenjene so aktualne reforme, socialna politika, pokojnine, zdravstvo. Poseben sklop je namenjen odnosu med jugoslovanskimi republikami in problemu migracij: mnenja o vzrokih za odhajanje v tujino in morebitni škodi ugledu Jugoslavije zaradi migriranja državljanov. V sklopu, ki je namenjen oceni notranje politike, respondenti navajajo politika, ki ima med ljudmi največji ugled, naklonjenost politiki Zveze komunistov in mnenjih glede meril za sprejem vanjo, ocenjujejo vpliv in delovanje družbenih skupin in organov v prid splošnih interesov, ter izražajo stališča glede volitev. V sklopu, ki se nanaša na jugoslovansko zunanjo politiko, najdemo navedbo politika, ki je najbolj zaslužen za svetovni mir, mnenje o najprimernejši zunanjepolitični usmeritvi Jugoslavije in nabor držav, s katerimi naj bi imela Jugoslavija najboljše odnose. Respondenti primerjajo 10 držav (vključno z Jugoslavijo) oziroma skupin držav, glede na možnosti napredovanja, šolanja, njihovega gospodarstva, odnosov med ljudmi, ipd. Štiri vprašanja so namenjena tudi vojaški obrambi nasploh, med njimi mnenje o služenju vojske slovenskih vojakov doma. V naslednjem sklopu respondenti navajajo razloge za za socialne razlike, ocenjujejo ugled posameznih poklicev ter ocenjujejo primernost višine dohodka za posamezen poklic. Predzadnji sklop je namenjen medijem. Vprašanja se nanašajo na pogostost spremljanja medijev (TV, radia in tiskanih medijev - z nekaterimi posamičnimi navedbami) in jezike, v katerih respondenti te medije spremljajo ter najpogostejši vir informacij o pomembnih dogodkih. V zadnjem sklopu so bili respondenti vprašani o vernosti in o funkciji, ki naj bi jo imela Cerkev v družbi. Anketiranci so odgovorili na vprašanje, ali bi (so že) darovali kri in ali bi v primeru smrti darovali srce ali kakšen drug organ. Demografska vprašanja vsebujejo članstvo/aktivnost v političnih organizacijah, društvih in drugih organih, spol, starost, zakonski stan, kvalifikacijo in položaj na delovnem mestu, kvalifikacijo očeta, narodnost, samooceno gmotnega položaja, osnovni vir prihodkov gospodinjstva in izobrazbo.

Metodologija

Čas zbiranja podatkov:	maj 1968
Čas izdelave:	1968
Država:	Jugoslavija, Slovenija
Geografsko pokritje:	ozemlje Republike Slovenije
Enota za analizo:	posameznik
Populacija:	Osebe starejše od 18 let, s stalnim prebivališčem v R Sloveniji.
Izključeni:	Institucionalizirani prebivalci kot so dijaki in študentje v domovih, osebe na služenju vojaškega roka, osebe na zdravljenju v bolnišnicah in drugi, ki ne živijo na svojem stalnem naslovu.
Zbiranje podatkov je opravil:	Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
Tip vzorca:	Vzorec raziskave je dobljen po postopku sistematičnega izbora s slučajnim izhodiščem. Vzorec je dvostopenjski, najprej je izbranih 100 enot prve stopnje (okoliši), znotraj katerih je izbranih po prvih 200 oseb s seznama; izmed teh oseb je s sistematičnim izborom izbrana končna skupinica anketirancev, ki šteje 25 oseb. Vzorec je s reprezentativen; standardiziran vzorec po Blejčevem modelu: po 25 respondentov v 100 okoliših v SR Sloveniji, N=2500; realiziran vzorec N=2475. Vzorčni okvir predstavljajo volilni imeniki.
Način zbiranja podatkov:	Osebno anketiranje na terenu z vprašalnikom na papirju.
Uteževanje:	Brez uteževanja.

Omejitve dostopa

Avtorske pravice pridržane. Arhiv izroča podatke uporabnikom samo za namen, ki ga posebej opredelijo, ob zagotovitvi spoštovanja profesionalnih etičnih kodeksov. Uporabnik se posebej zaveže, da bo skrbel za tajnost podatkov in opravljal analize brez poskusov identifikacije posameznika.

Pri objavah, ki bi sledile na podlagi podatkov, je potrebno polno citirati avtorja in Arhiv.

Vsak uporabnik je dolžan opozoriti na morebitne pomanjkljivosti gradiva in poslati Arhivu 2 kopiji nastalih besedil.

Uporabnik naj pred uporabo pozorno prebere spremljajočo dokumentacijo in se v primeru nejasnosti obrne na avtorje raziskave ali Arhiv.

Osnovne informacije o datoteki podatkov

Naslov podatkovne datoteke: https://old.adp.fdv.uni-lj.si/podatki/sjm/SJM68.POR

Format: SPSS; *.por

število spremenljivk: 195
število enot: 2475

Spremenljivke

OKOLIS

ANKETNI OKOLIŠ

Vrednost 13		Frekvenca
0		25
1		25
2		25
96		25
97		25
98		25
99		25

Vrednosti spremenljivk od 0 do 99

VZOREC

VZOREC

Vrednost 22		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 26

OBCINA

OBČINA

Vrednost 31		Frekvenca
1		100
2		25
3		25
57		50
58		50
60		25
88		1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 88

Več »

OKOLIS

ANKETNI OKOLIŠ

Vrednost 1195		Frekvenca
0		25
1		25
2		25
96		25
97		25
98		25
99		25

Vrednosti spremenljivk od 0 do 99

VZOREC

VZOREC

Vrednost 2194		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 26

OBCINA

OBČINA

Vrednost 3193		Frekvenca
1		100
2		25
3		25
57		50
58		50
60		25
88		1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 88

VELNAS

REGIJA IN VELIKOST NASELJA

Vrednost 4192		Frekvenca
1		20
11		289
12		173
13		50
14		25
15		50
17		131
21		149
22		42
23		50
24		100
25		25
26		100
31		122
32		249
33		75
34		25
35		125
36		75
41		49
42		77
43		50
44		50
45		50
46		50
52		1
57		273

Vrednosti spremenljivk od 1 do 57

V801

V8.01 ALI BI NAM LAHKO POVEDALI, ČE STE VERNI IN ALI OBISKUJETE VERSKE OBREDE?

Vrednost 5191		Frekvenca
1	sem veren in redno (vsako nedeljo) obiskujem verske obrede	538
2	sem veren in pogosto (vsaj enkrat mesečno) obiskujem verske obrede	255
3	sem veren in le včasih (ob velikih praznikih in posebnih priložnostih) obiskujem verske obrede	575
4	sem veren in ne obiskujem verskih obredov	311
5	ne verujem a vendar včasih obiskujem verske obrede	91
6	ne verujem in ne obiskujem verskih obredov	640
0	ne morem odgovoriti na vprašanje	65

Vrednosti spremenljivk od 0 do 6

V806A1 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

a) SZDL

Vrednost 6190		Frekvenca
1	nisem vključen	659
2	sem vključen	1755
3	delam dosti	61

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A2 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

b) ZKJ

Vrednost 7189		Frekvenca
1	nisem vključen	2252
2	sem vključen	168
3	delam dosti	55

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A3 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

c) Druge družbenopolitične organizacije (ZMS, ZSJ itd.)

Vrednost 8188		Frekvenca
1	nisem vključen	1268
2	sem vključen	1092
3	delam dosti	115

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A4 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

d) Društva (kulturno-prosvetna,športna, gasilska itd.)

Vrednost 9187		Frekvenca
1	nisem vključen	1816
2	sem vključen	506
3	delam dosti	153

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V806A5 V8.06 ALI STE VKLJUČENI V ORGANIZACIJE, DRUŠTVA ALI IZVOLJENI V SAMOUPRAVNI ORGAN? IN ČE STE, ALI V NJIH DOSTI DELATE?

e) izvoljeni v samoupravne organe v delovni organizaciji, kraju, občini

Vrednost 10186		Frekvenca
1	nisem vključen	2087
2	sem vključen	233
3	delam dosti	155

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

DEMOGRAFSKA OBELEŽJA D-1 SPOL

Vrednost 11185		Frekvenca
1	moški	1194
2	ženski	1281

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

D-2 KATEREGA LETA STE ROJENI

Vrednost 12184		Frekvenca
1	1907 ali prej (61 in več)	411
2	1908 - 1917 (51 - 60)	403
3	1918 - 1927 (41 - 50)	516
4	1928 - 1937 (31 - 40)	614
5	1938 - 1943 (25 - 30)	335
6	po letu 1944 (do 24)	196

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

D-3 ALI STE

Vrednost 13183		Frekvenca
1	poročeni ali	1847
2	neporočeni (samski, razvezan, vdovec)	605
0	b. o.	23

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

D-4 KAKŠNA KVALIFIKACIJA VAM JE V SLUŽBI PRIZNANA OZIROMA KAKŠEN POKLIC IMATE?

Vrednost 14182		Frekvenca
1	visoka, višja in srednja izobrazba	428
2	nižja izobrazba, pomožni uslužbenec	102
3	visoko kvalificiran delavec	156
4	kvalificiran delavec	362
5	polkvalificiran, priučen ali nekvalificiran	366
6	kmet, kmečka gospodinja in pomočnik pri delu	534
7	obrtnik	34
8	gospodinja	278
9	upokojenec	171
10	drugo	44

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

D-5 IN KAM BI GLEDE NA KVALIFIKACIJO UVRSTILI SVOJEGA OČETA (MATER)

Vrednost 15181		Frekvenca
1	visoka, višja izobrazba	53
2	srednja izobrazba	133
3	nižja izobrazba, pomožni uslužbenec	59
4	visokokvalificiran delavec	209
5	kvalificiran delavec	489
6	polkvalificiran, priučen ali nekvalificiran	242
7	kmet, kmečka gospodinja	1080
8	obrtnik	142
9	drugo	68

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

D-6 ALI SE ČLANI VAŠEGA GOSPODINJSTVA UKVARJAJO:

Vrednost 16180		Frekvenca
1	izključno s kmetijstvom	460
2	s kmatijstvom in nekmetijskimi dejavnostmi	440
3	izključno z nekmetijskimi dejavnostmi	1540
0	b. o.	35

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

D-7 KAKŠEN JE, PO VAŠI OSEBNI SODBI, GMOTNI POLOŽAJ VAŠE DRUŽINE IN VAS SAMIH?

Vrednost 17179		Frekvenca
1	sem v izjemno dobrem položaju	17
2	godi se mi bolje, kot je pri nas povprečje	134
3	živim približno tako kot drugi	1911
4	živim slabše kot drugi	291
5	sem v izredno težkem položaju	118
0	b. o.	4

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

D-8 KAKŠNE NARODNOSTI STE?

Vrednost 18178		Frekvenca
1	slovenske	2334
2	druge jugoslovanske narodnosti	88
3	druge narodnosti	29
4	narodnostno neopredeljen	7
0	b. o.	17

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

D-9 KOLIKO IMATE FUNKCIJ?

Vrednost 19177		Frekvenca
1	eno	237
2	dve	110
3	tri	61
4	štiri	22
5	pet in več	23
6	nima funkcij	1991
0	b. o.	31

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

D10

D-10 KAKŠEN JE VAŠ POLOŽAJ NA DELOVNEM MESTU?

Vrednost 20176		Frekvenca
1	nisem zaposlen	1157
2	imam vodilni položaj na ravni delovne organizacije	64
3	imam vodstveni položaj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije	212
4	nimam vodilnega ali vodstvenega položaja	1042

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

D11

D-11 KATERO ŠOLO STE KONČALI REDNO ALI IZREDNO?

Vrednost 21175		Frekvenca
1	4 razrede osnovne šole ali manj	401
2	nad 4 do 8 razredov osnovne šole ali 3 ali 4 razrede nižje gimnazije	1183
3	nižja strokovna šola (vajenska, industrijska)	454
4	srednja šola, gimnazija, TSŽ, gradbena, ekonomska, učiteljišče ipd.)	290
5	višja in visoka šola (fakulteta)	119
0	b. o.	28

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V101

V1.01 VSI VEMO, DA SI LJUDJE ŽELIJO SREČO, ZDRAVJE TER MIR. KAJ PA SI VI ŠE POLEG TEGA ŽELITE?

Vrednost 22174		Frekvenca
1	več možnosti za šolanje in izobraževanje	164
2	uspeh pri delu in napredovanje v službi	252
3	boljše življenjske pogoje (standard)	1288
4	več možnosti za nakup knjig, obisk gledališča in sploh za kulturne potrebe	71
5	boljše odnose in razumevanje v delovnem kolektivu	141
6	več možnosti, da bi vplival na odločitve v delovnem kolektivu, občini itd.	64
7	boljše odnose med jugoslovanskimi narodi	228
8	drugo	161
0	ne vem	106

Vrednosti spremenljivk od 1 do 8

V102A1 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

a) trgovina na drobno

Vrednost 23173		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	590
2	hitreje zasebni sektor	518
3	hitreje oba sektorja	718
4	tako kot doslej	365
5	bistveno omejiti zasebni sektor	27
0	ne vem, premalo poznam	257

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A2 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

b) gostilne in manjši penzioni

Vrednost 24172		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	320
2	hitreje zasebni sektor	696
3	hitreje oba sektorja	607
4	tako kot doslej	445
5	bistveno omejiti zasebni sektor	84
0	ne vem, premalo poznam	323

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A3 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

c) hoteli

Vrednost 25171		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	1041
2	hitreje zasebni sektor	202
3	hitreje oba sektorja	335
4	tako kot doslej	342
5	bistveno omejiti zasebni sektor	18
0	ne vem, premalo poznam	537

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A4 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

d) prevozništvo

Vrednost 26170		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	711
2	hitreje zasebni sektor	404
3	hitreje oba sektorja	637
4	tako kot doslej	353
5	bistveno omejiti zasebni sektor	61
0	ne vem, premalo poznam	309

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A5 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

e) kmetijstvo

Vrednost 27169		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	243
2	hitreje zasebni sektor	1186
3	hitreje oba sektorja	756
4	tako kot doslej	119
5	bistveno omejiti zasebni sektor	9
0	ne vem, premalo poznam	162

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A6 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

f) uslužnostna obrt, servisi

Vrednost 28168		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	447
2	hitreje zasebni sektor	790
3	hitreje oba sektorja	706
4	tako kot doslej	213
5	bistveno omejiti zasebni sektor	17
0	ne vem, premalo poznam	302

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A7 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

g) proizvodna obrt

Vrednost 29167		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	789
2	hitreje zasebni sektor	434
3	hitreje oba sektorja	572
4	tako kot doslej	223
5	bistveno omejiti zasebni sektor	21
0	ne vem, premalo poznam	436

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V102A8 V1.02 NAVEDLI BOMO NEKAJ PODROČIJ DEJAVNOSTI. PROSIMO, POVEJTE, NA KATERIH OD TEH BI MORALI PO VAŠI SODBI, HITREJE RAZVIJATI DRUŽBENI (SOCIALISTIČNI) SEKTOR, NA KATERIH PA ZASEBNI SEKTOR ZATO, DA BI SE ČIM HITREJE GOSPODARSKO RAZVILI? (Odgovor vpišite za vsako podrožje posebej, tako da obkrožite ustrezno številko v vsaki vrsti)

h) manjša industrijska podjetja

Vrednost 30166		Frekvenca
1	hitreje družbeni sektor	1163
2	hitreje zasebni sektor	210
3	hitreje oba sektorja	384
4	tako kot doslej	238
5	bistveno omejiti zasebni sektor	21
0	ne vem, premalo poznam	459

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V103

V1.03 IN KAJ MENITE O DAVKIH,KI JIH PLAčUJEJO PRIVATNI OBRTNIKI? (možen je le en odgovor)

Vrednost 31165		Frekvenca
1	najbolj donosne dejavnosti in obrti so premalo obdavčene	374
2	večina teh dejavnosti je premalo obdavčenih	144
3	davki so večinoma pravilno odmerjeni	350
4	najmanj donosne dejavnosti in obrti so preveč obdavčene	412
5	večina teh dejavnosti je preveč obdavčenih	522
0	ne vem, premalo poznam	673

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V104

V1.04 VERJETNO STE KAJ SLIŠALI O DOGODKIH NA ČEŠKOSLOVAŠKEM V ZADNJIH MESECIH. KAJ SODITE O NJIH? (možen je en odgovor)

Vrednost 32164		Frekvenca
1	prispevali so k večjemu ugledu socializma	503
2	povzročili so škodo socializmu	188
3	še ne morem oceniti	848
0	nič nisem slišal o tem	936

Vrednosti spremenljivk od 0 do 3

V201A1 V2.01 ALI SE VAM ZDI, DA JE KATERI OD NAŠTETIH POJAVOV TAKO POGOST, DA VZBUJA VELIKO NEZADOVOLJSTVO MED LJUDMI (obkrožite največ tri odgovore)

1. odgovor

Vrednost 33163		Frekvenca
1	neurejena vprašanja v gospodarsstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali rešiti državni organi (neustrezno urejen položaj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.)	434
2	slabo gospodarjenje, slaba organizacija dela in poslovna politika v podjetjih	621
3	primeri samovolje in različne oblike kršenja demokratičnih in samoupravnih pravic, zatiranja svobodne kritike, maščevalni ukrepi proti posameznikom, ki so po pravici povedali svoje stališče	219
4	neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo več kot zaslužijo; sistem ne vzpodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.)	344
5	na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami; sposobnejši ne dobijo ustreznih delovnih mest itd.	299
6	naraščanje cen in inflacijske tendence	211
7	čedalje večje razlike v življenjskem standardu med ljudmi	114
8	razlike v nagrajevanju za enako delo med posameznimi podjetji in ustanovami	25
9	premajhna družbena kontrola; posamezniki se lahko okoriščajo z družbenim premoženjem	17
10	premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe	21
11	manjše možnosti zaposlitve	21
12	ni takih pojavov, ne vem, drugo, opiši	149

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V201A2 V2.01 ALI SE VAM ZDI, DA JE KATERI OD NAŠTETIH POJAVOV TAKO POGOST, DA VZBUJA VELIKO NEZADOVOLJSTVO MED LJUDMI (obkrožite največ tri odgovore)

2. odgovor

Vrednost 34162		Frekvenca
1	neurejena vprašanja v gospodarsstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali rešiti državni organi (neustrezno urejen položaj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.)	540
2	slabo gospodarjenje, slaba organizacija dela in poslovna politika v podjetjih	0
3	primeri samovolje in različne oblike kršenja demokratičnih in samoupravnih pravic, zatiranja svobodne kritike, maščevalni ukrepi proti posameznikom, ki so po pravici povedali svoje stališče	0
4	neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo več kot zaslužijo; sistem ne vzpodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.)	0
5	na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami; sposobnejši ne dobijo ustreznih delovnih mest itd.	0
6	naraščanje cen in inflacijske tendence	0
7	čedalje večje razlike v življenjskem standardu med ljudmi	0
8	razlike v nagrajevanju za enako delo med posameznimi podjetji in ustanovami	0
9	premajhna družbena kontrola; posamezniki se lahko okoriščajo z družbenim premoženjem	0
10	premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe	0
11	manjše možnosti zaposlitve	0
12	ni takih pojavov, ne vem, drugo	0
" "		1935

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V201A3 V2.01 ALI SE VAM ZDI, DA JE KATERI OD NAŠTETIH POJAVOV TAKO POGOST, DA VZBUJA VELIKO NEZADOVOLJSTVO MED LJUDMI (obkrožite največ tri odgovore)

3. odgovor

Vrednost 35161		Frekvenca
1	neurejena vprašanja v gospodarsstvu in gospodarskem sistemu, ki bi jih morali rešiti državni organi (neustrezno urejen položaj posameznih podjetij ali panog, krediti, devize, zunanja trgovina itd.)	0
2	slabo gospodarjenje, slaba organizacija dela in poslovna politika v podjetjih	1
3	primeri samovolje in različne oblike kršenja demokratičnih in samoupravnih pravic, zatiranja svobodne kritike, maščevalni ukrepi proti posameznikom, ki so po pravici povedali svoje stališče	9
4	neustrezna in nepravilna merila pri nagrajevanju (posamezniki dobijo več kot zaslužijo; sistem ne vzpodbuja dovolj osebne odgovornosti in pridnosti itd.)	57
5	na vodilnih mestih ni dovolj ljudi z ustreznimi kvalifikacijami; sposobnejši ne dobijo ustreznih delovnih mest itd.	138
6	naraščanje cen in inflacijske tendence	169
7	čedalje večje razlike v življenjskem standardu med ljudmi	295
8	razlike v nagrajevanju za enako delo med posameznimi podjetji in ustanovami	150
9	premajhna družbena kontrola; posamezniki se lahko okoriščajo z družbenim premoženjem	278
10	premalo denarja za šolstvo, zdravstvo in druge družbene službe	407
11	manjše možnosti zaposlitve	225
12	ni takih pojavov, ne vem, drugo	0
13		746

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V202A1 V2.02 KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI BOLJE GOSPODARILI IN HITREJE RAZVIJALI NAŠE GOSPODARSTVO? (trije možni odgovori)

1. odgovor

Vrednost 36160		Frekvenca
1	hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo	1123
2	dosledno uveljavljati samoupravne odnose v podjetjih in bolj usposobiti organe delavskega samoupravljanja	286
3	bolj razviti kooperacijo in druge oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja med podjetji	147
4	postaviti dobre strokovnjake na odgovorna mesta in povečati njihovo odgovornost	562
5	hitreje izpopolniti gospodarski sistem in planiranje (devizni režim , kreditni sistem itd.)	30
6	preveč je demokracije, država bi morala napraviti red	27
7	klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanj družbenih interesov	40
8	drugo	37
9	nič ni treba spremeniti	14
10	ne vem	209
11	premalo poznam	0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V202A2 V2.02 KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI BOLJE GOSPODARILI IN HITREJE RAZVIJALI NAŠE GOSPODARSTVO? (trije možni odgovori)

2. odgovor

Vrednost 37159		Frekvenca
1	hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo	3
2	dosledno uveljavljati samoupravne odnose v podjetjih in bolj usposobiti organe delavskega samoupravljanja	158
3	bolj razviti kooperacijo in druge oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja med podjetji	212
4	postaviti dobre strokovnjake na odgovorna mesta in povečati njihovo odgovornost	927
5	hitreje izpopolniti gospodarski sistem in planiranje (devizni režim , kreditni sistem itd.)	161
6	preveč je demokracije, država bi morala napraviti red	275
7	klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanj družbenih interesov	180
8	drugo	28
9	nič ni treba spremeniti	1
10	ne vem	0
11	premalo poznam	530

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V202A3 V2.02 KAJ BI MORALI PREDVSEM STORITI, DA BI BOLJE GOSPODARILI IN HITREJE RAZVIJALI NAŠE GOSPODARSTVO? (trije možni odgovori)

3. odgovor

Vrednost 38158		Frekvenca
1	hitreje uvajati najmodernejše stroje in tehnologijo	1
2	dosledno uveljavljati samoupravne odnose v podjetjih in bolj usposobiti organe delavskega samoupravljanja	2
3	bolj razviti kooperacijo in druge oblike poslovnega in proizvodnega sodelovanja med podjetji	20
4	postaviti dobre strokovnjake na odgovorna mesta in povečati njihovo odgovornost	200
5	hitreje izpopolniti gospodarski sistem in planiranje (devizni režim , kreditni sistem itd.)	151
6	preveč je demokracije, država bi morala napraviti red	195
7	klicati na odgovornost politične in gospodarske voditelje zaradi napak in izigravanj družbenih interesov	894
8	drugo	17
9	nič ni treba spremeniti	2
10	ne vem	0
11	premalo poznam	993

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V203A1 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

a) gospodarstvo

Vrednost 39157		Frekvenca
1	v celoti uspešno	163
2	deloma	1120
3	nič se ni spremenilo	265
4	položaj je slabši kot je bil	540
0	ne vem, premalo poznam	387

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V203A2 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

b) šolstvo

Vrednost 40156		Frekvenca
1	v celoti uspešno	238
2	deloma	656
3	nič se ni spremenilo	436
4	položaj je slabši kot je bil	394
0	ne vem, premalo poznam	751

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V203A3 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

c) kultura

Vrednost 41155		Frekvenca
1	v celoti uspešno	232
2	deloma	546
3	nič se ni spremenilo	558
4	položaj je slabši kot je bil	360
0	ne vem, premalo poznam	779

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V203A4 V2.03 KAKO SMO URESNIČILI REFORMO NA POSAMEZNIH PODROČJIH?

d) zdravstvo

Vrednost 42154		Frekvenca
1	v celoti uspešno	194
2	deloma	484
3	nič se ni spremenilo	253
4	položaj je slabši kot je bil	1173
0	ne vem, premalo poznam	371

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V204AA V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

a) ali je torej delovna disciplina

Vrednost 43153		Frekvenca
1	sedaj je večja, je bolje	1230
2	brez sprememb	533
3	slabŠe kot prej	189
0	ne vem	523

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A2 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

b) ali je aktivnost proizvajalcev v samoupravljanju

Vrednost 44152		Frekvenca
1	sedaj je večja, je bolje	914
2	brez sprememb	633
3	slabŠe kot prej	157
0	ne vem	770
4		1

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A3 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

c) ali je interes ljudi za izobrazbo

Vrednost 45151		Frekvenca
1	sedaj je večja, je bolje	1569
2	brez sprememb	390
3	slabŠe kot prej	128
0	ne vem	388
4		0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A4 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

d) ali so odnosi med nadrejenimi in podrejenimi

Vrednost 46150		Frekvenca
1	sedaj je večja, je bolje	512
2	brez sprememb	896
3	slabŠe kot prej	367
0	ne vem	700
4		0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A5 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

e) ali je produktivnost

Vrednost 47149		Frekvenca
1	sedaj je večja, je bolje	1315
2	brez sprememb	434
3	slabŠe kot prej	119
0	ne vem	607
4		0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A6 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

f) ali je odnos delavcev do modernizacije

Vrednost 48148		Frekvenca
1	sedaj je večja, je bolje	1466
2	brez sprememb	313
3	slabŠe kot prej	120
0	ne vem	576
4		0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V204A7 V2.04 IN KAKŠNE SO PO VAŠI SODBI POSLEDICE REFORME V POSAMEZNIH POGLEDIH? ALI JE V TEH POGLEDIH SEDAJ BOLJŠE ALI SLABŠE KOT PREJ?

g) ali je občutek osebne sigurnosti

Vrednost 49147		Frekvenca
1	sedaj je večja, je bolje	637
2	brez sprememb	555
3	slabŠe kot prej	774
0	ne vem	509
4		0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V205

V2.05 PRIMERJAJTE SVOJ SEDANJI POLOŽAJ (ŽIVLJENJSKI STANDARD) S POLOŽAJEM, V KAKRŠNEM STE BILI PRED REFORMO IN GA PRESODITE. STE BILI NA BOLJŠEM PREJ ALI SEDAJ?

Vrednost 50146		Frekvenca
1	sem v boljšem položaju kot pred reformo	393
2	sem v približno enakem položaju kot pred reformo	1305
3	sem v slabšem položaju	704
0	ne vem	73

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A1 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

a) v zdravstvu

Vrednost 51145		Frekvenca
1	več iz lastnegažepa	102
2	več iz družbenih sredstev	1687
3	naj bo kot doslej	568
0	ne vem	118

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A2 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

b) v prosveti,šolstvu (šolnine,štipendije,učbeniki itd.)

Vrednost 52144		Frekvenca
1	več iz lastnegažepa	193
2	več iz družbenih sredstev	1454
3	naj bo kot doslej	556
0	ne vem	272

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A3 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

c) v kulturi (gledalšče, film,knjige)

Vrednost 53143		Frekvenca
1	več iz lastnegažepa	610
2	več iz družbenih sredstev	834
3	naj bo kot doslej	579
0	ne vem	452

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A4 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

d) v gradnji stanovanj, najemnine

Vrednost 54142		Frekvenca
1	več iz lastnegažepa	629
2	več iz družbenih sredstev	977
3	naj bo kot doslej	585
0	ne vem	284

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A5 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

e) v vzdrževanju otrok (otroški dodatki in otroško varstvo)

Vrednost 55141		Frekvenca
1	več iz lastnegažepa	376
2	več iz družbenih sredstev	1257
3	naj bo kot doslej	541
0	ne vem	301

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A6 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

f) komunalne usluge

Vrednost 56140		Frekvenca
1	več iz lastnegažepa	270
2	več iz družbenih sredstev	1309
3	naj bo kot doslej	558
0	ne vem	338

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V206A7 V2.06 KATERE USLUGE NAJ BI PLAČEVAL POTROŠNIK V VEČJI MERI KOT DOSLEJ IZ LASTNEGA ŽEPA, KATERE PA NAJ BI BILE S POMOČJO SKUPNOSTI (PODJETJE, USTANOVA, DRŽAVA ITD.) BREZ PLAČILA ALI PO NIŽJI CENI BOLJ DOSEGLJIVE POTROŠNIKU?

g) v telesni kulturi (telovadnice, igrišča, kopališča)

Vrednost 57139		Frekvenca
1	več iz lastnegažepa	222
2	več iz družbenih sredstev	1354
3	naj bo kot doslej	459
0	ne vem	440

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V208

V2.08 KAKŠNE SO POSLEDICE SEDANJEGA NAČINA NAGRAJEVANJA NA ČLOVEŠKE ODNOSE V DELOVNIH KOLEKTIVIH? (en odgovor)

Vrednost 58138		Frekvenca
1	v medčloveških odnosih povzroča motnje (prepirljivost in osebno sovraštvo, zamere, individualzem itd.)	450
2	utrjuje občutek povezanosti posameznikov s kolektivom	89
3	omogoča kritično in objektivno ocenjevanje lastnega dela in dela drugih	123
4	pri starejših in slabotnih vzbuja vtis, da se jim dela krivica, in jih odbija od kolektiva	263
5	uvaja razliko in deli ljudi na bolj ali manj vredne	327
6	delo postaja glavno merilo za ugled posameznika v kolektivu	251
7	ljudi navaja, da se brezobzirno borijo za neupravičeno velik delež v dohodku, zato mnogi želijo nekdanji način nagrajevanja	294
8	drugo, opišite	17
9	ni nobenih pomembnejših posledic	99
10	ne vem	562

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V209

V2.09 ALI STE ŽE KDAJ SLIŠALI, DA JE PRI NAS ZA INVESTICIJE ČEDALJE MANJ DENARJA. (ČE DA) KAJ MISLITE, DA JE TEMU VZROK?

Vrednost 59137		Frekvenca
1	preslabo gospodarimo	649
2	delavci pritiskajo na vodstva podjetij, da povečujejo plače	73
3	vodilni si odmerjajo prevelike plače	717
4	država zahteva vse več denarja od podjetij	337
5	drugo	59
6	premalo vem o tem	373
7	nič nisem slišal o tem	255
0		12

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V207

V2.07 (Če je vsaj enkrat odgovoril da več iz družbenih sredstev) KJE OZIROMA KAKO NAJ PO VAŠEM MNENJU DRUŽBENA SKUPNOST DOBI ZA TO POTREBNI DENAR? (možen je en odgovor)

Vrednost 60136		Frekvenca
1	z boljšim in smotrnejšim gospodarjenjem	1114
2	z omejevanjem investicij oziroma s smotrnejšimi investicijami	96
3	s progresivnim obdavčenjem visokih osebnih dohodkov	160
4	s počasnejšim naraščanjem osebnih dohodkov in hitrejšim večanjem družbenih skladov za skupne potebe	2
5	z zmanjšanjem obvez republike do federacije	73
6	z večjimi davki zasebnim obrtnikom	425
7	s pocenitvijo delovanja oblastnih organov (skupščina, državne uprave ipd.)	59
8	z zmanjšanjem izdatkov za obrambo	129
9	kako drugače;	137
10	ne vem; ni nikoli odgovoril "več iz družbenih sredstev"	259
0		21

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V301A1 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

a) gospodarstvo

Vrednost 61135		Frekvenca
1	delovne organizacije same	753
2	občina	353
3	republika	601
4	federacija	411
0	ne vem	357

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A2 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

b) šolstvo

Vrednost 62134		Frekvenca
1	delovne organizacije same	95
2	občina	736
3	republika	969
4	federacija	309
0	ne vem	366

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A3 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

c) zdravstvo

Vrednost 63133		Frekvenca
1	delovne organizacije same	100
2	občina	362
3	republika	1186
4	federacija	485
0	ne vem	342

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A4 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

d) otroško varstvo

Vrednost 64132		Frekvenca
1	delovne organizacije same	198
2	občina	1147
3	republika	559
4	federacija	210
0	ne vem	361

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V301A5 V3.01 KDO BI PREDVSEM MORAL POSKRBETI, DA BI SE V SLOVENIJI ODPRAVILI POGLAVITNI PROBLEMI NA PODROČJIH, KI JIH BOMO NAVEDLI?

e) pokojnine

Vrednost 65131		Frekvenca
1	delovne organizacije same	18
2	občina	34
3	republika	1133
4	federacija	938
0	ne vem	352

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V302

V3.02 KAKO NAJ BI SE V PRIHODNJE RAZVIJALI DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI MED RAZVITIMI IN MANJ RAZVITIMI REPUBLIKAMI V JUGOSLAVIJI?

Vrednost 66130		Frekvenca
1	manj razviti naj bi za svoj nadaljnji razvoj skrbeli sami	889
2	to naj bo prvenstveno skrb vse jugoslovanske skupnosti, zlasti pa skrb razvitih republik	267
3	manj razviti bi morali skrbeti zase, jugoslovanska skupnost pa bi jim morala pri tem pomagati	1089
4	kaj drugega	11
0	ne vem, premalo poznam	219

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V303A1 V3.03 IN KAJ BI BILO PO VAŠEM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJŠI GODPODARSKI NAPREDEK SLOVENIJE? (navedite odgovor)

1. odgovor

Vrednost 67129		Frekvenca
1	boljše gospodarjenje	193
2	bolj načrtno gospodarjenje	80
3	razviti in modernizirati industrijo, uvesti novo tehnologijo	175
4	podpreti modernizacijo kmetijstva	216
5	modernizirati ceste	39
6	razviti turizem	53
7	povečati izvoz	34
8	uvoz tujega kapitala	3
9	urediti devizni sistem, zmanjšati carinske takse	7
10	dosledno izvajati načela reforme	18
11	povečati kredite, zmanjšati obresti, povečati investicije	33
12	odgovor A2 ali A3	1624

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V303A2 V3.03 IN KAJ BI BILO PO VAŠEM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJŠI GODPODARSKI NAPREDEK SLOVENIJE? (navedite odgovor)

2. odgovor

Vrednost 68128		Frekvenca
1	zagotoviti pogoje enakosti vseh, manjše razlike v dohodkih	15
2	urediti sistem nagrajevanja	11
3	več možnosti za zaslužek	10
4	izboljšati samoupravljanje in odnose v podjetjih	14
5	red na vseh področjih, več kontrole nad družbenimi sredstvi	18
6	zmanjšati dajatve federaciji	203
7	republika naj dobi več pristojnosti, federacija naj ohrani pristojnosti vsedržavnega pomena	42
8	zmanjšati število zaposlenih v administraciji	12
9	izkoristiti možnosti, ki jih imamo	8
10	nič ni potrebno	46
11	ne vem, kaj	863
12	odgovor A1 ali A2	1233

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V303A3 V3.03 IN KAJ BI BILO PO VAŠEM MNENJU PREDVSEM POTREBNO STORITI ZA HITREJŠI GODPODARSKI NAPREDEK SLOVENIJE? (navedite odgovor)

3. odgovor

Vrednost 69127		Frekvenca
1	na vodilna mesta postaviti ljudi, ki bodo znali gospodariti	110
2	povečati odgovornost ljudi pri delu	35
3	povečati delovno prizadevnost, disciplino in produktivnost	123
4	izboljšati organizacijo dela	23
5	razvijati integracijo med podjetji, ne glede na meje republike	27
6	kaj drugega, se ni dalo uvrstiti	220
10	nič ni potrebno	46
11	ne vem, kaj	864
12	odgovor A1 ali A2	1027

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V304

V3.04 KAJ MENITE, ALI SE JE SLOVENIJA ZNOTRAJ JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI V ZADNJIH LETIH RAZVIJALA TAKO, KOT BI SE MORALA?

Vrednost 70126		Frekvenca
1	da	649
2	deloma	979
3	ne	589
0	ne vem	258

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V305

V3.05 ALI SMO SLOVENCI DOVOLJ POVEZANI S SVOJIMI ROJAKI V ZAMEJSTVU (ITALIJA, AVSTRIJA)? (možen je en odgovor)

Vrednost 71125		Frekvenca
1	dovolj smo povezani, naša oblast in organizacije storijo, kar je potrebno	809
2	dovolj smo povezani, saj odprta meja ureja večino problemov	538
3	premalo smo povezani, z naše strani ne dobijo dovolj politične pomoči pri obrambi svojih nacionalnih pravic	257
4	premalo je kulturnih stikov in naše pomoči za njihovo kulturno dejavnost	168
5	ne upoštevamo dovolj gospodarskih interesov Slovencev in jim premalo pomagamo	94
6	preveč smo pozabili nanje, na vseh področjih smo premalo storili	125
0	ne vem	484

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V306

V3.06 V BOSNI IN HERCEGOVINI SO RAZPISALI POSOJILO ZA ZGRADITEV MODERNIH CEST. ALI NAJ TUDI PRA NAS RAZPIŠEMO TAKŠNO POSOJILO, DA BI HITREJE ZGRADILI MODERNO CESTO NOVA GORICA LJUBLJANA - MARIBOR?

Vrednost 72124		Frekvenca
1	da	1645
2	ne	486
0	ne vem	344

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V307

V3.07 KAJ NAJ BI STORILI, DA SE V PRIHODNJE PRI NAS NE BI VEČ DOGODILI TAKŠNI PRIMERI, KOT JE ENERGETSKO KEMIČNI KOMBINAT V VELENJU?

Vrednost 73123		Frekvenca
1	vse odgovorne pozvati na odgovornost in jih kaznovati	175
2	strokovnjaki bi morali za svoje delo odgovorajati	83
3	na vodilnih mestih naj bodo sposobnejši ljudje	31
4	manj osebnega odločanja	10
5	več strokovnega odločanja, nič več političnih tovarn	48
6	ugotoviti ekonomski in družbeni smisel gradenj, predenj se delo zastavi	221
7	poostriti je treba kontrolo	41
8	bolj smotrna slovenska gospodarska politika	17
9	boljša obveščenost vseh ljudi in upoštevanje javnega mnenja	21
10	ne vem, kaj storiti	324
11	nič ne vem o tem	1430
12	kaj drugega	74

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V308

V3.08 MNOGI MISLIJO, DA RAZMERE NA PODROČJU POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA NISO UREJENE. KAJ BI MORALI PO VAŠI SODBI PREDVSEM STORITI, DA BI TE RAZMERE UREDILI? (možen je en odgovor)

Vrednost 74122		Frekvenca
1	vse je prav tako kot je	85
2	vse je prav, le pokojnine bi morali uskladiti z dejansko rastjo življenjskih stroškov	566
3	stare upokojence bi morali popolnoma izenačiti z novimi	826
4	uvedli naj bi enotne pokojninske razrede glede na kvalifikacijo in izobrazbo, znotraj njih pa naj bi bila odmera pokojnine odvisna od dohodka	304
5	pokojnine bi morale biti odmerjene glede na kvalifikacijo, ne pa glede na dohodek	386
6	kako drugače	99
0	ne vem	209

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V309

V3.09 ZDRAVSTVO V SLOVENIJI JE ŽE NEKAJ LET V DENARNIH TEŽAVAH. ALI MISLITE, DA BI BILO POREBNO SPREMENITI SEDANJI SISTEM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA? (če da) KAKO? (možen je en odgovor)

Vrednost 75121		Frekvenca
1	ni potrebno, le zdravstvo naj bolj pametno gospodari z denarjem, ki ga dobiva	1402
2	poveča naj se obvezni prispevek iz dohodka (plač) vseh zavarovancev, neposredna plačila uslug ob bolezni pa naj ostanejo kot dosedaj	161
3	toliko naj se poveča obvezni prispevek vseh, da bolnim ne bi bilo treba posebej nič več plačevati	432
4	večji del denarja, ki gre sedaj za zdravstvo, naj dobi vsak na roko, ko pa je bolan, naj tudi sam več plača	195
5	kako drugače	52
0	ne vem	233

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V310A1 V3.10 PRI NAS ZADNJA LETA GOVORIMO O NAZAPOSLENOSTI KOT O PEREČEM PROBLEMU. ZAKAJ JE PO VAŠEM MNENJU DO TEGA POJAVA PRIŠLO?

1. odgovor

Vrednost 76120		Frekvenca
1	slaba politika zaposlovanja	73
2	v kmetijstvu ni možnosti za zaposlitev	199
3	podjetja so odpustila odvečno delovno silo	22
4	slabo gospodarjenje	208
5	stagnacija gospodarstva nasploh, slabo planiranje	37
6	kriva je reforma (hitre spremembe v gospodarstvu, omejitev investicij)	129
7	manj bi morali uvažati in več delati sami	9
8	kriva je modernizacija proizvodnje	162
9	delovno dobo je treba skrajšati	120
10	odgovor pod A2	794
11	ne vem	580
12	kaj drugega	142

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V310A2 V3.10 PRI NAS ZADNJA LETA GOVORIMO O NAZAPOSLENOSTI KOT O PEREČEM PROBLEMU. ZAKAJ JE PO VAŠEM MNENJU DO TEGA POJAVA PRIŠLO?

2. odgovor

Vrednost 77119		Frekvenca
1	preveč zaposlenih žena	66
2	preveč zaposlenih zakoncev	233
3	preveč honorarcev	106
4	preveč delavcev iz drugih republik	46
5	preveč kmečkih ljudi v tovarnah, ki nočejo nazaj na kmete	161
6	preveč šolanih ljudi	31
7	preveč nekvalificiranih ljudi	10
8	na vodilnih mestih nekvalificirani, ki zapirajo vrata šolanim ljudem	49
9	nekateri nočejo delati, zamujajo na delo, sprejeti bi morali vsako delo	135
10	odgovor pod A1	969
11	ne vem	582
12	kaj drugega	87

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V311

V3.11 KAJ MENITE, ALI ODHAJANJE NAŠIH LJUDI NA DELO V TUJINO ŠKODUJE UGLEDU JUGOSLAVIJE V SVETU ALI NE?

Vrednost 78118		Frekvenca
1	da,škoduje	1252
2	ne škoduje	785
3	mu celo koristi	217
0	ne vem	221

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V312A1 V3.12 MNOGO NAŠIH ROJAKOV ODHAJA NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO?

1. odgovor

Vrednost 79117		Frekvenca
1	na tujem imajo boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje	321
2	nezadovoljni so z odnosi med delavci in nadrejenimi v naših podjetjih, možnostmi napredovanja ipd.	180
3	tam lažje napredujejo v skladu s sposobnostmi in lažje dobijo sebi ustrezno delovno mesto	183
4	da bi si z zaslužkom ustvarili osnovne pogoje za življenje (stanovanje, stroji, orodja...)	1088
5	doma se ne morejo zaposliti	334
6	da bi si izboljšali življenjski standard (boljše stanovanje, večji avto, vikend ipd.)	279
7	neurejeno osebno in družinsko življenje (ločitve, razočaranja ipd.)	4
8	zaradi prepričanja, da so možnosti za razvoj posameznika v družbi s prevladujočo zasebno lastnino (kapitalizem) in večstrankarskim sistemom mnogo ugodnješe	3
9	kaj drugega	9
10	ne vem, premalo poznam	74

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V312A2 V3.12 MNOGO NAŠIH ROJAKOV ODHAJA NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO?

2. odgovor

Vrednost 80116		Frekvenca
1	na tujem imajo boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje	2
2	nezadovoljni so z odnosi med delavci in nadrejenimi v naših podjetjih, možnostmi napredovanja ipd.	24
3	tam lažje napredujejo v skladu s sposobnostmi in lažje dobijo sebi ustrezno delovno mesto	81
4	da bi si z zaslužkom ustvarili osnovne pogoje za življenje (stanovanje, stroji, orodja...)	341
5	doma se ne morejo zaposliti	831
6	da bi si izboljšali življenjski standard (boljše stanovanje, večji avto, vikend ipd.)	620
7	neurejeno osebno in družinsko življenje (ločitve, razočaranja ipd.)	54
8	zaradi prepričanja, da so možnosti za razvoj posameznika v družbi s prevladujočo zasebno lastnino (kapitalizem) in večstrankarskim sistemom mnogo ugodnješe	28
9	kaj drugega	18
10	ne vem, premalo poznam	0
11		476

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V312A3 V3.12 MNOGO NAŠIH ROJAKOV ODHAJA NA DELO V TUJINO. KAJ MISLITE, KATERI SO POGLAVITNI RAZLOGI ZA TO?

3. odgovor

Vrednost 81115		Frekvenca
1	na tujem imajo boljše možnosti za strokovno izpopolnjevanje	3
2	nezadovoljni so z odnosi med delavci in nadrejenimi v naših podjetjih, možnostmi napredovanja ipd.	2
3	tam lažje napredujejo v skladu s sposobnostmi in lažje dobijo sebi ustrezno delovno mesto	5
4	da bi si z zaslužkom ustvarili osnovne pogoje za življenje (stanovanje, stroji, orodja...)	47
5	doma se ne morejo zaposliti	150
6	da bi si izboljšali življenjski standard (boljše stanovanje, večji avto, vikend ipd.)	744
7	neurejeno osebno in družinsko življenje (ločitve, razočaranja ipd.)	184
8	zaradi prepričanja, da so možnosti za razvoj posameznika v družbi s prevladujočo zasebno lastnino (kapitalizem) in večstrankarskim sistemom mnogo ugodnješe	116
9	kaj drugega	29
10	ne vem, premalo poznam	0
11		1195

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V313

V3.13 ZANIMA NAS ALI IMATE KAKEGA DOBREGA ZNANCA, KI ŽIVI ALI DELA V TUJINI, PA Z NJIM VZDRŽUJETE STIKE (OBISKI, DOPISOVANJA)? ČE DA, KJE ŽIVI OZIROMA DELA?

Vrednost 82114		Frekvenca
1	nimam takega znanca	1652
2	v zahodnih državah	772
3	v vzhodnih državah	39
0		12

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V401A1 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

A1 - v preteklem obdobju (od 1945. do 1960. leta)

Vrednost 83113		Frekvenca
1	Boris Kidirič	640
2	Edvard Kardelj	151
3	Miha Marinko	125
4	Vida Tomšič	64
5	Franc Leskošek	72
6	Boris Kreigher	40
7	Viktor Avbelj	1
8	Ivan Maček	7
9	Stane Kavčič	6
10	kdo drug	124
11	ni takih ljudi	44
12	ne vem, ne morem odgovoriti	1201

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V401A2 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

A2 - v preteklem obdobju (od 1945. do 1960. leta)

Vrednost 84112		Frekvenca
1	Boris Kidrič	129
2	Edvard Kardelj	135
3	Miha Marinko	117
4	Vida Tomšič	74
5	Franc Leskošek	65
6	Boris Kreigher	89
7	Viktor Avbelj	0
8	Ivan Maček	11
9	Stane Kavčič	9
10	kdo drug	157
11	ni takih ljudi	0
12	ne vem, ne morem odgovoriti	0
13	b. o.	1689

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V401B1 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

B1 - v zadnjem času (po letu 1960)

Vrednost 85111		Frekvenca
1	Janko Smole	73
2	Edvard Kardelj	102
3	Miha Marinko	49
4	Vida Tomšič	125
5	Franc Leskošek	33
6	Boris Kreigher	145
7	Sergej Kreigher	30
8	Ivan Maček	20
9	Stane Kavčič	307
10	kdo drug	173
11	ni takih ljudi	52
12	ne vem, ne morem odgovoriti	1366
13	b. o.	0

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V401B2 V4.01 ALI BI LAHKO NAVEDLI DVE OSEBI IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA V SLOVENIJI (SLOVENCA), KI IMATA MED LJUDMI NAJVEČJI UGLED

B2 - v zadnjem času (po letu 1960)

Vrednost 86110		Frekvenca
1	Janko Smole	67
2	Edvard Kardelj	45
3	Miha Marinko	45
4	Vida Tomšič	79
5	Franc Leskošek	13
6	Boris Kreigher	55
7	Sergej Kreigher	35
8	Ivan Maček	15
9	Stane Kavčič	96
10	kdo drug	203
11	ni takih ljudi	0
12	ne vem, ne morem odgovoriti	0
13	b. o.	1822

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V402

V4.02 ALI JE POLITIKA, ZA KATERO SE ZAVZEMA ZVEZA KOMUNISTOV, PRI NAS SKLADNA Z INTERESI VEČINE LJUDI?

Vrednost 87109		Frekvenca
1	da, povsem je skladna	463
2	deloma je skladna	879
3	ni skladna	239
4	jo premalo poznam, da bi lahko ocenil	588
0	nič ne vem o tem	306

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V403A1 V4.03 PO KAKŠNIH MERILIH BI MORALI SEDAJ SPREJEMATI LJUDI V ZVEZO KOMUNISTOV? (možna sta dva odgovora)

1.odgovor

Vrednost 88108		Frekvenca
1	dobro delo na delovnem mestu	485
2	govorniška sposobnost	47
3	moralne kvalitete (poštenost, tovarištvo, skromnost)	1288
4	aktivnost v družbenopolitičnem delu, v organih samoupravljanja itd.	77
5	politična razgledanost	84
6	dobro poznavanje gospodarskih problemov	61
7	šolska izobrazba, strokovno znanje	15
8	dajati prednost neposrednim proizvajalcem	3
9	druga merila	23
10	me ne zanima, to ni moja stvar	138
0	ne vem	254

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V403A2 V4.03 PO KAKŠNIH MERILIH BI MORALI SEDAJ SPREJEMATI LJUDI V ZVEZO KOMUNISTOV? (možna sta dva odgovora)

2. odgovor

Vrednost 89107		Frekvenca
1	dobro delo na delovnem mestu	0
2	govorniška sposobnost	19
3	moralne kvalitete (poštenost, tovarištvo, skromnost)	342
4	aktivnost v družbenopolitičnem delu, v organih samoupravljanja itd.	191
5	politična razgledanost	298
6	dobro poznavanje gospodarskih problemov	538
7	šolska izobrazba, strokovno znanje	228
8	dajati prednost neposrednim proizvajalcem	70
9	druga merila	36
10	me ne zanima, to ni moja stvar	12
0	ne vem	741

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V404A1 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

a) občani

Vrednost 90106		Frekvenca
1	nobenega vpliva	261
2	majhen vpliv	932
3	srednji vpliv	786
4	velik vpliv	127
5	zelo velik vpliv	16
0	ne vem	353

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A2 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

b) odborniki obččinske skupščine

Vrednost 91105		Frekvenca
1	nobenega vpliva	45
2	majhen vpliv	432
3	srednji vpliv	1071
4	velik vpliv	415
5	zelo velik vpliv	39
0	ne vem	473

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A3 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

c) predsednik občinske skupščine

Vrednost 92104		Frekvenca
1	nobenega vpliva	11
2	majhen vpliv	99
3	srednji vpliv	664
4	velik vpliv	945
5	zelo velik vpliv	223
0	ne vem	533

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A4 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

d) občinska uprava

Vrednost 93103		Frekvenca
1	nobenega vpliva	35
2	majhen vpliv	231
3	srednji vpliv	761
4	velik vpliv	636
5	zelo velik vpliv	144
0	ne vem	668

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A5 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

e) občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij

Vrednost 94102		Frekvenca
1	nobenega vpliva	27
2	majhen vpliv	206
3	srednji vpliv	741
4	velik vpliv	571
5	zelo velik vpliv	171
0	ne vem	759

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A6 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

f) največja podjetja v občini

Vrednost 95101		Frekvenca
1	nobenega vpliva	37
2	majhen vpliv	169
3	srednji vpliv	627
4	velik vpliv	708
5	zelo velik vpliv	203
0	ne vem	731

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V404A7 V4.04 KOLIKŠEN VPLIV IMAJO PO VAŠEM MNENJU NA ODLOČITVE IN SPLOH NA STVARI, KI SE DOGAJAJO V VAŠI OBČINI (MESTU,KRAJU) NASLEDNJI:

g) člani zveze komunistov

Vrednost 96100		Frekvenca
1	nobenega vpliva	49
2	majhen vpliv	290
3	srednji vpliv	664
4	velik vpliv	520
5	zelo velik vpliv	168
0	ne vem	784

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V405A1 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

a) odborniki občinske skupščine

Vrednost 9799		Frekvenca
1	običajno dobro	534
2	kakor kdaj	1159
3	običajno slabo	347
0	ne vem, premalo poznam	435

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A2 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

b) predsednik občinske skupščine

Vrednost 9898		Frekvenca
1	običajno dobro	926
2	kakor kdaj	873
3	običajno slabo	148
0	ne vem, premalo poznam	528

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A3 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

c) občinska uprava

Vrednost 9997		Frekvenca
1	običajno dobro	434
2	kakor kdaj	1050
3	običajno slabo	366
0	ne vem, premalo poznam	625

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A4 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

d) občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij

Vrednost 10096		Frekvenca
1	običajno dobro	584
2	kakor kdaj	900
3	običajno slabo	235
0	ne vem, premalo poznam	756

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A5 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

e) člani zveze komunistov

Vrednost 10195		Frekvenca
1	običajno dobro	535
2	kakor kdaj	901
3	običajno slabo	247
0	ne vem, premalo poznam	792

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V405A6 V4.05 IN KAKO LJUDJE OCENJUJEJO NJIHOVO POLITIKO IN SKRB ZA INTERESE OBČANOV?

f) največja podjetja v obžini

Vrednost 10294		Frekvenca
1	običajno dobro	730
2	kakor kdaj	818
3	običajno slabo	176
0	ne vem, premalo poznam	751

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A1 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

a) zvezna skupščina

Vrednost 10393		Frekvenca
1	večina jih dobro ocenjuje	387
2	večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov	927
3	večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov	634
4	ne vem	527

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A2 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

b) zvezni izvršni svet

Vrednost 10492		Frekvenca
1	večina jih dobro ocenjuje	404
2	večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov	938
3	večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov	553
4	ne vem	580

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A3 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

c) republiška skupščina

Vrednost 10591		Frekvenca
1	večina jih dobro ocenjuje	512
2	večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov	1022
3	večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov	413
4	ne vem	528

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A4 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

d) republiški izvršni svet

Vrednost 10690		Frekvenca
1	večina jih dobro ocenjuje	527
2	večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov	976
3	večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov	403
4	ne vem	569

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A5 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

e) Centralni komite ZKJ - Beograd

Vrednost 10789		Frekvenca
1	večina jih dobro ocenjuje	495
2	večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov	670
3	večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov	401
4	ne vem	909

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V406A6 V4.06 KAKO PO VAŠI SODBI LJUDJE OCENJUJEJO PRIZADEVANJA REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH ORGANOV ZA DOBROBIT OBČANOV?

f) Centralni komite ZKS - Ljubljana

Vrednost 10888		Frekvenca
1	večina jih dobro ocenjuje	499
2	večina misli, da še kar skrbijo za dobrobit občanov	765
3	večina misli, da premalo skrbijo za dobrobit občanov	336
4	ne vem	875

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V407

V4.07 DOSLEJ STE POSLANCA REPUBLIŠKEGA IN ZVEZNEGA ZBORA VOLILI NEPOSREDNO. ALI MENITE, DA BI TAK - NEPOSREDEN - NAČIN OHRANILI TUDI V PRIHODNJE, ALI PA NAJ VOLITVE OPRAVI KAR OBČINKA SKUPŠČINA?

Vrednost 10987		Frekvenca
1	vseeno mi je	502
2	da, ohraniti	1324
3	ne, naj opravi kar obČinska skupščina	441
0	ne vem, premalo poznam	208

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V408

V4.08 ALI LAHKO POVESTE KAJ JE GLAVNI RAZLOG, DA HODITE NA VOLITVE (možen je en odgovor)

Vrednost 11086		Frekvenca
1	izpolnjevanje državljanske dolžnosti	1181
2	ni mi vseeno, kdo je poslanec ali odbornik	819
3	že od nekdaj hodim na volitve, iz navade	79
4	menim, da s tem vplivam na politiko	143
5	če ne bi hodil na volitve, bi mi lahko škodovalo	171
0	ne vem	82

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V409

V4.09 KATERE VOLITVE SO PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ POMEMBNE?

Vrednost 11185		Frekvenca
1	volitve organov samoupravljanja v delovni organizaciji	243
2	volitve v občinsko skupoščino	261
3	volitve poslancev v republiško skupščino	142
4	volitve poslancev v zvezno skupščino	171
5	vse volitve so enako pomembne	1359
6	nobene volitve niso pomembne	80
0	ne vem	219

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V410

V4.10 ALI SODITE, DA NOV DELOVNI ČAS USTREZA NAŠIM RAZMERAM?

Vrednost 11284		Frekvenca
1	da	306
2	ne	1270
3	ustrezal bo, ko bodo izpolnjeni najnujnejši pogoji	452
4	ne vem	229
0	nič še nisem slišal o tem	218

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V501

V5.01 KAKŠNA ZUNANJA POLITIKA BI NAJBOLJ USTREZALA INTERESOM JUGOSLAVIJE?

Vrednost 11383		Frekvenca
1	morali bi biti bolj izrazito nevtralni	453
2	biti moramo v ospredju boja vseh miroljubnih sil in proti vojni, ne glede, ali je to velikim silam všeč ali ne	954
3	biti moramo za mir, vendar tako, da se velikim silam ne zamerimo	764
4	drugače	27
0	ne vem	277

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V502A V5.02 S KATERIMI DEŽELAMI BI PO VAŠI SODBI JUGOSLAVIJA MORALA IMETI ZELO DOBRE ODNOSE? Navedite ime države ali skupine držav

1. odgovor

Vrednost 11482		Frekvenca
1	z vsemi državami brez izjem	239
2	s sosednjimi državami	507
3	s socialističnimi državami	299
4	z EGS	187
5	z evropskimi državami	47
6	z nevezanimi	56
7	z afriškimi in azijskimi	11
8	z miroljubnimi, naprednimi	76
9	s tistimi, ki nam kaj nudijo, ki z njimi lahko trgujemo, so močne, velike	107
10	s posameznimi	636
11	ne vem	310

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V502B V5.02 S KATERIMI DEŽELAMI BI PO VAŠI SODBI JUGOSLAVIJA MORALA IMETI ZELO DOBRE ODNOSE? Navedite ime države ali skupine držav

2. odgovor

Vrednost 11581		Frekvenca
1	s Sovjetsko zvezo	173
2	z ZDA	341
3	z Italijo	69
4	z Avstrijo	39
5	z ZRN	39
6	s Francijo	16
7	s Češkoslovaško	4
8	z Veliko Britanijo	4
9	z ZAR	1
10	z Indijo	19
11	druge posamezne države	29
12	ne vem	1741

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V503A1 V5.03 KATERA DVA OD NAŠTETIH DRŽAVNIKOV STA PO VAŠEM MNENJU NAJVEČ STORILA ZA SVETOVNI MIR TER ENAKOPRAVNE ODNOSE MED NARODI?

1. odgovor

Vrednost 11680		Frekvenca
1	De Gaulle	113
2	U Thant	407
3	Johnson	13
4	Hruščev	88
5	John Kennedy	970
6	Kosigin	34
7	Papež Pavel VI.	475
8	Tito	156
9	Naser	79
10	Nehru	0
11	Mao Ce Tung	3
12	ne vem, premalo poznam, kdo drug	137

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V503A2 V5.03 KATERA DVA OD NAŠTETIH DRŽAVNIKOV STA PO VAŠEM MNENJU NAJVEČ STORILA ZA SVETOVNI MIR TER ENAKOPRAVNE ODNOSE MED NARODI?

2. odgovor

Vrednost 11779		Frekvenca
1	De Gaulle	0
2	U Thant	7
3	Johnson	0
4	Hruščev	9
5	John Kennedy	97
6	Kosigin	6
7	Papež Pavel VI.	140
8	Tito	1888
9	Naser	6
10	Nehru	74
11	Mao Ce Tung	4
12	ne vem, premalo poznam, kdo drug	0
13		244

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A1 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

a) glede na možnoti za napredovanje

Vrednost 11878		Frekvenca
1	Jugoslavija	1166
2	Sovjetska Zveza	57
3	ZDA	115
4	Italija	12
5	Avstrija	18
6	ZRN	105
7	Skandinavske dežele	48
8	Švica	36
9	druge socialistične države	8
10	druge zahodne države	31
11	ni take države	28
12	ne vem, ne morem se odločiti	851

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A2 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

b) glede na možnosti za šolanje

Vrednost 11977		Frekvenca
1	Jugoslavija	1403
2	Sovjetska Zveza	173
3	ZDA	38
4	Italija	1
5	Avstrija	5
6	ZRN	33
7	Skandinavske dežele	26
8	Švica	13
9	druge socialistične države	5
10	druge zahodne države	40
11	ni take države	15
12	ne vem, ne morem se odločiti	723

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A3 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

c) zaradi razvitega kulturnega življenja

Vrednost 12076		Frekvenca
1	Jugoslavija	898
2	Sovjetska Zveza	113
3	ZDA	48
4	Italija	51
5	Avstrija	13
6	ZRN	55
7	Skandinavske dežele	32
8	Švica	11
9	druge socialistične države	11
10	druge zahodne države	117
11	ni take države	26
12	ne vem, ne morem se odločiti	1100

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A4 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

d) zaradi skrbi za ljudi v bolezni,brezposelnos

Vrednost 12175		Frekvenca
1	Jugoslavija	1409
2	Sovjetska Zveza	38
3	ZDA	41
4	Italija	9
5	Avstrija	20
6	ZRN	31
7	Skandinavske dežele	85
8	Švica	18
9	druge socialistične države	8
10	druge zahodne države	35
11	ni take države	56
12	ne vem, ne morem se odločiti	725

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A5 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

e) zaradi položaja vere ter odnosov med cerkvijo in državo

Vrednost 12274		Frekvenca
1	Jugoslavija	1196
2	Sovjetska Zveza	3
3	ZDA	44
4	Italija	315
5	Avstrija	41
6	ZRN	30
7	Skandinavske dežele	5
8	Švica	8
9	druge socialistične države	2
10	druge zahodne države	34
11	ni take države	28
12	ne vem, ne morem se odločiti	769

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A6 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

f) zaradi dobrega gospodarjenja (gospodarskega napredka dežele)

Vrednost 12373		Frekvenca
1	Jugoslavija	615
2	Sovjetska Zveza	88
3	ZDA	233
4	Italija	28
5	Avstrija	23
6	ZRN	335
7	Skandinavske dežele	129
8	Švica	93
9	druge socialistične države	5
10	druge zahodne države	107
11	ni take države	27
12	ne vem, ne morem se odločiti	792

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A7 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

g) zaradi miroljubne politike in ugleda države v svetu

Vrednost 12472		Frekvenca
1	Jugoslavija	1871
2	Sovjetska Zveza	27
3	ZDA	8
4	Italija	4
5	Avstrija	2
6	ZRN	1
7	Skandinavske dežele	19
8	Švica	53
9	druge socialistične države	10
10	druge zahodne države	21
11	ni take države	18
12	ne vem, ne morem se odločiti	441

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A8 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

h) zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike

Vrednost 12571		Frekvenca
1	Jugoslavija	592
2	Sovjetska Zveza	594
3	ZDA	212
4	Italija	13
5	Avstrija	3
6	ZRN	237
7	Skandinavske dežele	23
8	Švica	11
9	druge socialistične države	6
10	druge zahodne države	102
11	ni take države	12
12	ne vem, ne morem se odločiti	670

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A9 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

i) zaradi naravne lepote dežele

Vrednost 12670		Frekvenca
1	Jugoslavija	1696
2	Sovjetska Zveza	2
3	ZDA	3
4	Italija	59
5	Avstrija	9
6	ZRN	13
7	Skandinavske dežele	9
8	Švica	140
9	druge socialistične države	5
10	druge zahodne države	49
11	ni take države	6
12	ne vem, ne morem se odločiti	484

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A10 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

j) zaradi možnosti, ki jih ima večina ljudi za vplivanje na družbene odločitve

Vrednost 12769		Frekvenca
1	Jugoslavija	1200
2	Sovjetska Zveza	23
3	ZDA	13
4	Italija	12
5	Avstrija	5
6	ZRN	8
7	Skandinavske dežele	10
8	Švica	10
9	druge socialistične države	5
10	druge zahodne države	38
11	ni take države	64
12	ne vem, ne morem se odločiti	1087

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V504A11 V5.04 POGOJI IN MOŽNOSTI ZA ŽIVLJENJE NISO ENAKI V VSEH DEŽELAH. VSAKA DEŽELA IMA SVOJE PREDNOSTI IN SVOJE SLABOSTI. ZASTAVIL(A) VAM BOM VRSTO VPRAŠANJ, VI PA V ODGOVOR POVEJTE DEŽELO, KI IMA V POSAMEZNEM POGLEDU PREDNOST PRED DRUGIMI; PRI IZBORU UPOŠTEVAJTE SEVEDA TUDI JUGOSLAVIJO. TOREJ, KATERA DEŽELA IMA PO VAŠEM MNENJU PREDNOST PRED DRUGIMI?

k) zaradi tovariških odnosov in enakosti med ljudmi

Vrednost 12868		Frekvenca
1	Jugoslavija	1272
2	Sovjetska Zveza	77
3	ZDA	7
4	Italija	4
5	Avstrija	6
6	ZRN	17
7	Skandinavske dežele	27
8	Švica	7
9	druge socialistične države	13
10	druge zahodne države	11
11	ni take države	155
12	ne vem, ne morem se odločiti	879

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V505

V5.05 ALI BI BILO GLEDE NA SEDANJI MEDNARODNI POLOŽAJ POTREBNO PRI NAS KAJ UKRENITI, DA BI BOLJE POSKRBELI ZA LASTNO VARNOST?

Vrednost 12967		Frekvenca
1	dati bi morali več sredstev za obrambo	195
2	bolje bi morali izkoristiti to, kar že dajemo	1052
3	vse je prav, tako kot je	356
4	lahko bi dajali manj	125
5	tesneje bi se morali povezati z močno državo, ki bi nas ščitila (navedite katero	273
6	nič ni treba ukreniti	77
0	ne vem	397

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V506A1 V5.06 KAJ LAHKO NAJVEČ PRISPEVA K NOTRANJI TRDNOSTI IN OBRAMBNI SPOSOBNOSTI NAŠE DRŽAVE? (možna sta dva odgovora)

1. odgovor

Vrednost 13066		Frekvenca
1	boljši odnosi med narodi	1185
2	boljše gospodarjenje	467
3	manj socialnih razlik med ljudmi	268
4	hitrejši dvig življenjske ravni	93
5	večja demokratizacija in razvoj samoupravljanja	26
6	večja usposobljenost organov javne in državne varnosti	46
7	odločneje je treba preprečevati tujo propagandno dejavnost na naših tleh	55
8	sistematično pripravljanje občanov za obrambo	34
9	kaj drugega	3
10	ne vem	298

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V506A2 V5.06 KAJ LAHKO NAJVEČ PRISPEVA K NOTRANJI TRDNOSTI IN OBRAMBNI SPOSOBNOSTI NAŠE DRŽAVE? (možna sta dva odgovora)

2. odgovor

Vrednost 13165		Frekvenca
1	boljši odnosi med narodi	7
2	boljše gospodarjenje	305
3	manj socialnih razlik med ljudmi	410
4	hitrejši dvig življenjske ravni	251
5	večja demokratizacija in razvoj samoupravljanja	77
6	večja usposobljenost organov javne in državne varnosti	167
7	odločneje je treba preprečevati tujo propagandno dejavnost na naših tleh	219
8	sistematično pripravljanje občanov za obrambo	207
9	kaj drugega	2
10	ne vem	0
11		830

Vrednosti spremenljivk od 1 do 9

V507

V5.07 NAŠI VOJAŠKI STROKOVNJAKI SODIJO, DA SE LAHKO MAJHNA DEŽELA KOT JE NAŠA NAJBOLJ UČINKOVITO ZOPERSTAVI SOVRAŽNIKU LE, ČE JE DOBRO PRIPRAVLJENA NA VSELJUDSKO VOJNO. S TEM V ZVEZI JE TUDI PREDLOG, DA BI DEL VOJNIH OBVEZNIKOV IMEL VOJAŠKO OPREMO IN OSEBNO OROŽJE DOMA. SEVEDA BI TI BILI IZBRANI PO STROGIH MERILIH, DA BI PREPREČILI KAKRŠNEKOLI ZLORABE. kAJ MENITE, ALI JE TAK PREDLOG ZA SLOVENIJO PRIMEREN?

Vrednost 13264		Frekvenca
1	da	645
2	ne	1437
0	ne vem	393

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V508

V5.08 ALI BI KORISTILO NAŠI OBRAMBI, ČE BI VEČINA SLOVENSKIH FANTOV SVOJO OBVEZNOST ODSLUŽILA V VOJAŠKIH ENOTAH NA OZEMLJU SLOVENIJE?

Vrednost 13363		Frekvenca
1	da	1729
2	ne	547
0	ne vem	199

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V601A1 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

a) v izobrazbi

Vrednost 13462		Frekvenca
1	da, zelo	455
2	da, deloma	1160
3	ne	597
4	ne vem	263

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A2 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

b) v dohodkih in življenjskem standardu

Vrednost 13561		Frekvenca
1	da, zelo	1281
2	da, deloma	876
3	ne	155
4	ne vem	163

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A3 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

c) med kmeti in delavci

Vrednost 13660		Frekvenca
1	da, zelo	276
2	da, deloma	1017
3	ne	1004
4	ne vem	178

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A4 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

d) med vodilnimi in drugimi zaposlenimi

Vrednost 13759		Frekvenca
1	da, zelo	828
2	da, deloma	946
3	ne	322
4	ne vem	379

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V601A5 V6.01 ALI KATERA OD SPODAJ NAŠTETIH RAZLIK RAZDVAJA LJUDI PRI NAS V SLOVENIJI?

e) med vernimi in nevernimi ljudmi

Vrednost 13858		Frekvenca
1	da, zelo	320
2	da, deloma	739
3	ne	1155
4	ne vem	261

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V602A1 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

a) nekvalificirani delavec

Vrednost 13957		Frekvenca
1	zelo velik	7
2	velik ugled	67
3	povprečen ugled	993
4	majhen ugled	894
5	zelo majhen	374
0	ne vem	140

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A2 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

b) visokokvalificirani delavec

Vrednost 14056		Frekvenca
1	zelo velik	32
2	velik ugled	664
3	povprečen ugled	1478
4	majhen ugled	147
5	zelo majhen	14
0	ne vem	140

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A3 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

c) učitelj

Vrednost 14155		Frekvenca
1	zelo velik	132
2	velik ugled	1085
3	povprečen ugled	1054
4	majhen ugled	97
5	zelo majhen	15
0	ne vem	92

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A4 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

d) kmet

Vrednost 14254		Frekvenca
1	zelo velik	26
2	velik ugled	190
3	povprečen ugled	1145
4	majhen ugled	751
5	zelo majhen	250
0	ne vem	113

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A5 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

e) obrtnik

Vrednost 14353		Frekvenca
1	zelo velik	41
2	velik ugled	469
3	povprečen ugled	1501
4	majhen ugled	288
5	zelo majhen	29
0	ne vem	147

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A6 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

f) inženir

Vrednost 14452		Frekvenca
1	zelo velik	374
2	velik ugled	1440
3	povprečen ugled	467
4	majhen ugled	21
5	zelo majhen	4
0	ne vem	169

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A7 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

g) direktor večjega podjetja

Vrednost 14551		Frekvenca
1	zelo velik	782
2	velik ugled	1056
3	povprečen ugled	368
4	majhen ugled	48
5	zelo majhen	15
0	ne vem	206

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A8 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

h) pisarniški uslužbenec

Vrednost 14650		Frekvenca
1	zelo velik	34
2	velik ugled	296
3	povprečen ugled	1545
4	majhen ugled	384
5	zelo majhen	52
0	ne vem	164

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A9 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

i) zdravnik

Vrednost 14749		Frekvenca
1	zelo velik	1076
2	velik ugled	1110
3	povprečen ugled	194
4	majhen ugled	11
5	zelo majhen	3
0	ne vem	81

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A10 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

j) duhovnik

Vrednost 14848		Frekvenca
1	zelo velik	410
2	velik ugled	705
3	povprečen ugled	919
4	majhen ugled	170
5	zelo majhen	73
0	ne vem	198

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A11 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

k) univerzitetni profesor

Vrednost 14947		Frekvenca
1	zelo velik	842
2	velik ugled	996
3	povprečen ugled	246
4	majhen ugled	14
5	zelo majhen	3
0	ne vem	374

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A12 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

l) miličnik

Vrednost 15046		Frekvenca
1	zelo velik	77
2	velik ugled	494
3	povprečen ugled	1294
4	majhen ugled	355
5	zelo majhen	126
0	ne vem	129

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A13 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

m) oficir

Vrednost 15145		Frekvenca
1	zelo velik	136
2	velik ugled	808
3	povprečen ugled	1060
4	majhen ugled	147
5	zelo majhen	37
0	ne vem	287

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V602A14 V6.02 A - POVEJTE MI, PROSIM,ZA VSAKEGA OD NASLEDNJIH POKLICEV, ALI IMA PO VAŠI SODBI PRI LJUDEH VELIK ALI MAJHEN UGLED

n) poklicni politik

Vrednost 15244		Frekvenca
1	zelo velik	370
2	velik ugled	805
3	povprečen ugled	727
4	majhen ugled	94
5	zelo majhen	32
0	ne vem	447

Vrednosti spremenljivk od 1 do 5

V603A1 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

a) nekvalificirani delavec

Vrednost 15343		Frekvenca
1	do 100	1935
2	100-150	373
3	150-200	15
4	200-300	2
5	300-400	1
6	400 in več	1
0	ne vem	148

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A2 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

b) visokokvalificirani delavec

Vrednost 15442		Frekvenca
1	do 100	149
2	100-150	1619
3	150-200	486
4	200-300	51
5	300-400	6
6	400 in več	1
0	ne vem	163

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A3 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

c) učitelj

Vrednost 15541		Frekvenca
1	do 100	164
2	100-150	1386
3	150-200	679
4	200-300	67
5	300-400	7
6	400 in več	2
0	ne vem	170

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A4 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

d) inženir

Vrednost 15640		Frekvenca
1	do 100	26
2	100-150	379
3	150-200	1182
4	200-300	581
5	300-400	82
6	400 in več	10
0	ne vem	215

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A5 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

e) direktor več jega podjetja

Vrednost 15739		Frekvenca
1	do 100	20
2	100-150	195
3	150-200	760
4	200-300	963
5	300-400	256
6	400 in več	41
0	ne vem	240

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A6 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

f) pisarniški uslužbenec

Vrednost 15838		Frekvenca
1	do 100	741
2	100-150	1244
3	150-200	272
4	200-300	24
5	300-400	2
6	400 in več	0
0	ne vem	192

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A7 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

g) zdravnik

Vrednost 15937		Frekvenca
1	do 100	9
2	100-150	124
3	150-200	700
4	200-300	1079
5	300-400	346
6	400 in več	52
0	ne vem	165

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A8 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

h) univerzitetni profesor

Vrednost 16036		Frekvenca
1	do 100	9
2	100-150	128
3	150-200	541
4	200-300	896
5	300-400	393
6	400 in več	115
0	ne vem	393

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V603A9 V6.03 B - KOLIKO V POVPREČJU BI PO VAŠI SODBI MORALI ZASLUŽITI LJUDJE, KI OPRAVLJAJO NAVEDENE POKLICE?

i) poklicni politik

Vrednost 16135		Frekvenca
1	do 100	81
2	100-150	299
3	150-200	656
4	200-300	574
5	300-400	225
6	400 in več	76
0	ne vem	564

Vrednosti spremenljivk od 1 do 6

V604A1 V6.04 RADI BI VAS VPRAŠALI TUDI O VAŠIH PRIJATELJIH. KATERA LASTNOST ALI OKOLIŠČINA JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA PRI SKLEPANJU PRIJATELJSTVA? (možni so trije odgovori)

1. odgovor

Vrednost 16234		Frekvenca
1	staro poznanstvo, poznanstvo iz mladih let	1445
2	delamo skupaj v podjetju	246
3	soroden ali isti poklic	121
4	skladnost značajev	310
5	podobna dejavnost v prostem času	14
6	sorodstvene vezi	52
7	podobni politični pogledi	20
8	ugled v družbi	13
9	podoben materialni položaj	4
10	druge	79
11	ne vem	171

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V604A2 V6.04 RADI BI VAS VPRAŠALI TUDI O VAŠIH PRIJATELJIH. KATERA LASTNOST ALI OKOLIŠČINA JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA PRI SKLEPANJU PRIJATELJSTVA? (možni so trije odgovori)

2. odgovor

Vrednost 16333		Frekvenca
1	staro poznanstvo, poznanstvo iz mladih let	2
2	delamo skupaj v podjetju	368
3	soroden ali isti poklic	293
4	skladnost značajev	583
5	podobna dejavnost v prostem času	115
6	sorodstvene vezi	198
7	podobni politični pogledi	86
8	ugled v družbi	93
9	podoben materialni položaj	27
10	druge	0
11	ne vem	0
0		52
12		658

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V604A3 V6.04 RADI BI VAS VPRAŠALI TUDI O VAŠIH PRIJATELJIH. KATERA LASTNOST ALI OKOLIŠČINA JE ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA PRI SKLEPANJU PRIJATELJSTVA? (možni so trije odgovori)

3. odgovor

Vrednost 16432		Frekvenca
1	staro poznanstvo, poznanstvo iz mladih let	1
2	delamo skupaj v podjetju	0
3	soroden ali isti poklic	74
4	skladnost značajev	180
5	podobna dejavnost v prostem času	126
6	sorodstvene vezi	275
7	podobni politični pogledi	139
8	ugled v družbi	276
9	podoben materialni položaj	145
10	druge	0
11	ne vem	0
0		43
12		1216

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V605

V6.05 KAKŠNO KVALIFIKACIJO OZIROMA POKLIC IMA VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ?

Vrednost 16531		Frekvenca
1	visoka, višja	274
2	srednja	478
3	nižja izobrazba, pomožni uslužbenec	56
4	visoko kvalificirani delavec	181
5	kvalificiran delavec	317
6	polkvalificiran, priučen ali nekvalificiran	173
7	kmet, kmečka gospodinja in pomagajoči član	389
8	obrtnik	57
9	gospodinja	167
10	drugo	22
11	nimam prijatelja	361

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V606

(Če ima prijatelja) V6.06 KAKŠEN POLOŽAJ NA DELOVNEM MESTU IMA VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ?

Vrednost 16630		Frekvenca
1	ni zaposlen	629
2	ima vodilni položaj na ravni delovne organizacije	196
3	ima vodstveni položaj na ravni delovne enote v okviru delovne organizacije	287
4	nima vodilnega ali vodstvenega položaja	987
0	ne vem, težko je reči	376

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V701

V7.01 ALI GLEDATE TELEVIZIJO? (če da) KAKO POGOSTO?

Vrednost 16729		Frekvenca
1	nikoli redkeje kot enkrat na mesec	801
2	nekajkrat na mesec	301
3	vsaj enkrat na teden	406
4	skoraj vsak dan	795
0	ne vem, težko je reči	172

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V702

V7.02 ALI GLEDATE RAZEN SPOREDA DOMAČE TELEVIZIJE TUDI SPOREDE DRUGIH TELEVIZIJSKIH POSTAJ? (Če da) KATERIH IN KAKO POGOSTO?

Vrednost 16828		Frekvenca
1	redno avstrijske	37
2	pogosto avstrijske	29
3	včasih avstrijske	212
4	redno italijanske	22
5	pogosto italijanske	31
6	včasih italijanske	110
7	redno obeh	15
8	pogosto obeh	5
9	včasih obeh	31
10	gledam le domačo TV	1179
11	ne gledam TV	804

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V703

V7.03 VERJETNO ŽE VESTE, DA JE RTV LJUBLJANA UVEDLA SLOVENSKI TELEVIZIJSKI DNEVNIK. SE VAM ZDI, DA JE BILO TO POTREBNO ALI NE?

Vrednost 16927		Frekvenca
1	da, bilo je potrebno	1692
2	je popolnoma vseeno	125
3	ne, ni bilo potrebno	99
0	ne vem	559

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V704

V7.04 ALI MISLITE, DA MORA PRI NAS ČLOVEK, ČE ŽELI BITI DOBRO INFORMIRAN, POSLUŠATI TUJE POSTAJE IN BRATI TUJE ČASOPISE?

Vrednost 17026		Frekvenca
1	da	797
2	kakor kdaj, včasih že	664
3	ne	745
0	ne vem, premalo poznam	269

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V705

V7.05 ALI POSLUŠATE RADIO (Če da) KAKO POGOSTO?

Vrednost 17125		Frekvenca
1	nikoli redkeje kot enkrat na mesec	128
2	nekajkrat na mesec	86
3	vsaj enkrat na teden	296
4	skoraj vsak dan	1900
5	ne vem, težko je reči	65

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V706A1 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A1 - Delo

Vrednost 17224		Frekvenca
3	(izbere)	831
1	(ne izbere)	6
8	ne teh, druge	1327
9	ne berem časnikov	311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A2 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A2 - Večer, Ljubljanski dnevnik

Vrednost 17323		Frekvenca
3	(izbere)	775
1	(ne izbere)	6
8	ne teh, druge	1383
9	ne berem časnikov	311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A3 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A3 - lokalni tovarniški časopis

Vrednost 17422		Frekvenca
3	(izbere)	396
1	(ne izbere)	6
8	ne teh, druge	1762
9	ne berem časnikov	311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A4 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A4 - Družino, Ognjošče

Vrednost 17521		Frekvenca
3	(izbere)	410
1	(ne izbere)	5
8	ne teh, druge	1749
9	ne berem časnikov	311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A5 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A5 - Nedeljski dnevnik

Vrednost 17620		Frekvenca
3	(izbere)	720
1	(ne izbere)	9
8	ne teh, druge	1435
9	ne berem časnikov	311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A6 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A6 - Kmečki glas

Vrednost 17719		Frekvenca
3	(izbere)	344
1	(ne izbere)	15
8	ne teh, druge	1805
9	ne berem časnikov	311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V706A7 V7.06 ALI REDNO BERETE?

A7 - TT

Vrednost 17818		Frekvenca
3	(izbere)	537
1	(ne izbere)	9
8	ne teh, druge	1618
9	ne berem časnikov	311

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V707A V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

A. časopise informativne vsebine

Vrednost 17917		Frekvenca
1	le v slovenščini	1654
2	v drugih jugoslovanskih jezikih	28
3	v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih	212
4	v tujih jezikih	13
5	v slovenskem in tujih jezikih	59
6	v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih	4
7	v vseh jezikih	39
0	ne berem	466

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707B V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

B. družinske, Športne in zabavne časopise in revije

Vrednost 18016		Frekvenca
1	le v slovenščini	910
2	v drugih jugoslovanskih jezikih	106
3	v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih	214
4	v tujih jezikih	34
5	v slovenskem in tujih jezikih	55
6	v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih	5
7	v vseh jezikih	35
0	ne berem	1116

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707C V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

C. strokovni tisk in strokovne knjige

Vrednost 18115		Frekvenca
1	le v slovenščini	524
2	v drugih jugoslovanskih jezikih	48
3	v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih	113
4	v tujih jezikih	35
5	v slovenskem in tujih jezikih	51
6	v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih	2
7	v vseh jezikih	46
0	ne berem	1656

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707D V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

D. kriminalke,romane v nadaljevanjih, stripe v knjigah, ipd.

Vrednost 18214		Frekvenca
1	le v slovenščini	377
2	v drugih jugoslovanskih jezikih	70
3	v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih	101
4	v tujih jezikih	27
5	v slovenskem in tujih jezikih	12
6	v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih	2
7	v vseh jezikih	10
0	ne berem	1876

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V707E V7.07 BI LAHKO POVEDALI,KAKŠNE ČASNIKE, REVIJE IN KNJIGE BERETE IN V KATERIH JEZIKIH?

E. romane, klasike, novele

Vrednost 18313		Frekvenca
1	le v slovenščini	953
2	v drugih jugoslovanskih jezikih	29
3	v slovenskem in drugih jugoslovanskih jezikih	96
4	v tujih jezikih	21
5	v slovenskem in tujih jezikih	60
6	v drugih jugoslovanskih in tujih jezikih	3
7	v vseh jezikih	21
0	ne berem	1292

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V708

V7.08 ALI NAŠA DRUŽBA DOVOLJ SKRBI ZA BORCE NOB ALI NE?

Vrednost 18412		Frekvenca
1	za vse je dovolj poskrbljeno	354
2	za večino je dobro poskrbljeno	632
3	samo za nekatere je dobro poskrbljeno	1074
4	še preveč skrbi	80
0	ne vem	335

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V709

V7.09 IN KAKO NAJVEČKRAT IZVESTE ZA NAJPOMEMBNEJŠE DOGODKE, KI VAS ZANIMAJO?

Vrednost 18511		Frekvenca
1	v družini in v razgovorih z znanci in prijatelji	314
2	iz časopisov in revij	394
3	po radiu	1131
4	po televiziji	535
5	na sestankih in predavanjih	5
6	uradno, v službi	32
7	na kakšen drug način	3
0	neopredeljen	61

Vrednosti spremenljivk od 1 do 7

V802A1 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

1. odgovor

Vrednost 18610		Frekvenca
1	uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede	1338
2	skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov	419
3	svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli	186
4	v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti	38
5	zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast	13
6	organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti	14
7	organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti	4
8	organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije	0
9	preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost	17
10	za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev	38
11	ne zanima me, vseeno mi je	230
12	ne vem, premalo poznam	178

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V802A2 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

2. odgovor

Vrednost 1879		Frekvenca
1	uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede	4
2	skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov	1019
3	svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli	288
4	v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti	174
5	zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast	55
6	organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti	61
7	organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti	26
8	organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije	7
9	preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost	9
10	za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev	22
11	ne zanima me, vseeno mi je	0
12	ne vem, premalo poznam	0
13		810

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V802A3 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

3. odgovor

Vrednost 1888		Frekvenca
1	uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede	0
2	skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov	1
3	svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli	355
4	v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti	273
5	zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast	94
6	organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti	153
7	organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti	70
8	organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije	18
9	preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost	19
10	za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev	69
11	ne zanima me, vseeno mi je	0
12	ne vem, premalo poznam	0
13		1423

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V802A4 V8.02 ZNANO JE, DA CERKEV POSEGA S SVOJIM DELOVANJEM IN NAUKOM NA RAZLIČNA PODROČJA ŽIVLJENJA. KAKO NAJ BI PO VAŠEM MNENJU DELOVALA CERKEV V NAŠI DRUŽBI? (možni so štirje odgovori)

4. odgovor

Vrednost 1897		Frekvenca
1	uči in širi naj verski pouk in skrbi za verske obrede	1
2	skrbi naj za moralni pouk in moralno obnašanje vernikov	0
3	svoja stališča in kritiko družbenih dogajanj naj bi usklajevala s socialističnimi načeli	2
4	v celoti in brez pridržkov naj bi podpirala stališča in ukrepe oblasti	171
5	zavzemala naj bi stali}ča do družbenih in političnih vprašanj po lastni presoji ne glede na to, kaj o tem sodi oblast	36
6	organizirala naj bi posebne cerkvene dobrodelne, vzgojno varstvene ipd. ustanove in dejavnosti	81
7	organizirala naj bi posebne verske, kulturne, zabavne, športne organizacije in dejavnosti	69
8	organizirala naj bi posebne katološke politične organizacije	27
9	preprečevati ali vsaj ovirati bi bilo treba vsako njeno dejavnost	30
10	za njeno delovanje ne bi smelo biti nobenih omejitev	115
11	ne zanima me, vseeno mi je	0
12	ne vem, premalo poznam	0
13		1943

Vrednosti spremenljivk od 1 do 10

V803

V8.03 KRVODAJALSTVO JE POMEMBNO ČLOVEŠKO DEJANJE, KI REŠUJE ŽIVLJENJA. ALI BI TUDI VI DAROVALI KRI?

Vrednost 1906		Frekvenca
1	da, sem jo že in jo še bom	715
2	da, sem jo že, a je ne bom več	127
3	daroval bi jo	1217
4	ne bi jo daroval	200
0	ne morem se odločiti	216

Vrednosti spremenljivk od 1 do 4

V804

V8.04 KAJ SODITE O DANAŠNJI MLADINI? ALI JE BOLJŠA ALI SLABŠA KOT PREJŠNJE GENERACIJE?

Vrednost 1915		Frekvenca
1	boljša kot prej	325
2	ni sprememb	700
3	slabša kot prej	1283
0	ne vem	167

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V805

V8.05 KAJ PA MENITE O PRESAJANJU ČLOVEŠKEGA SRCA IN DRUGIH ORGANOV? ALI BI PRISTALI, DA BI PO VAŠI SMRTI VAŠE SRCE PRESADILI DRUGEMU ČLOVEKU, ČE BI MU S TEM REŠILI ŽIVLJENJE?

Vrednost 1924		Frekvenca
1	da	1976
2	ne	208
0	ne morem se odločiti	291

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

V901

V9.01 ALI IMATE KAKO POSEBNO ŽELJO, PREDLOG ALI KRITIKO, KI BI JO NAŠ CENTER LAHKO SPOROČIL IZVRŠNEMU SVETU (SLOVENSKI VLADI)?

Vrednost 1933		Frekvenca
1	razlike med ljudmi	61
2	gospodarstvo in gospodarjenje	73
3	vloga strokovnjakov	7
4	življenjski standard, stanovanja	95
5	brezposelnost	60
6	kmetijstvo	208
7	pokojnine in socialno varstvo	178
8	šolstvo in zdravstvo	64
9	odgovornost in kontrola	37
10	odnosi med federacijo in republiko	29
11	drugo	203
12	b. o.	1460

Vrednosti spremenljivk od 1 do 11

V902

V9.02 CENTER ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNANJA NAMERAVA TUDI V PRIHODNJE RAZISKOVATI STALIŠČA LJUDI O POSAMEZNIH VPRAŠANJIH. REZULTATI NAJ BI SLUŽILI KOT OSNOVA ZA ODLOČANJE. ALI SE VAM ZDI, DA SO TAKŠNE RAZISKAVE LAHKO KORISTNE ALI NE?

Vrednost 1942		Frekvenca
1	koristne in jih je treba podpirati	2057
2	nekoristne, so le zapravljanje časa in denarja	49
3	kakor kdaj	176
0	ne ve	193

Vrednosti spremenljivk od 1 do 3

V903

V9.03 ČE BI SE CENTER ŠE V PRIHODNJE OBRNIL NA VAS S PODOBNO ANKETO - BI SODELOVALI Z NAMI ALI NE?

Vrednost 1951		Frekvenca
1	da	2224
2	ne	108
0	ne ve	143

Vrednosti spremenljivk od 1 do 2

Dostop do podatkov in dokumentacije - Nesstar

POGOJI UPORABE:

Licenca Creative Commons Priznanje avtorstva

Opis

snemi podatke | opis

združen opis raziskave

STATUS RAZISKAVE

4 - Polni opis raziskave in kodirna knjiga spremenljivk s polnim besedilom vprašanj.

KATEGORIJA RAZISKAVE

9 - najvišji rang, primerjalne ali kontinuirane raziskave, pomembne populacije, metodološko ustrezne

Kako citiram to RAZISKAVO?

Toš, N. (1999). Slovensko javno mnenje 1968 [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: SJM68. https://doi.org/10.17898/ADP_SJM68_V1

Cobiss tip: 2.20

Datum prve podatkovne objave: 1999

SORODNE RAZISKAVE

CESTE94 - Slovensko javno mnenje 1994/3: Raziskava o avtocestah v Sloveniji

ISSPSJ89 - ISSP85/91: Vloga države, Slovenija, 1989: Izbor iz ankete Slovensko javno mnenje, 1989; Stališča o ustavnih spremembah

POV_18 - Prostorske in okoljske vrednote 2004_2018

Več »

CESTE94 - Slovensko javno mnenje 1994/3: Raziskava o avtocestah v Sloveniji

ISSPSJ89 - ISSP85/91: Vloga države, Slovenija, 1989: Izbor iz ankete Slovensko javno mnenje, 1989; Stališča o ustavnih spremembah

POV_18 - Prostorske in okoljske vrednote 2004_2018

SJM - Slovensko javno mnenje: Opis serije

SJM001 - Slovensko javno mnenje 2000/1

SJM002 - Slovensko javno mnenje 2000/2: Raziskava o okolju in raziskava o medčloveških stikih (ISSP)

SJM011 - Slovensko javno mnenje 2001/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in Mednarodna raziskava o delovnih aktivnostih

SJM012 - Slovensko javno mnenje 2001/2: Slovensko javno mnenje in Mednarodna raziskava Procesi demokratizacije v srednji in vzhodni Evropi

SJM013 - Slovensko javno mnenje 2001/3: Raziskava o zdravju in zdravstvu IV. in Raziskava o obrambi in varnosti

SJM021 - Slovensko javno mnenje 2002/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji in NATO

SJM022 - Slovensko javno mnenje 2002/2: Evropska družboslovna anketa

SJM031 - Slovensko javno mnenje 2003/1

SJM032 - Slovensko javno mnenje 2003/2: Mednarodna raziskava o družini in narodni identiteti in Stališča o lokalni demokraciji

SJM033 - Slovensko javno mnenje 2003/3: Nacionalna in mednarodna varnost; vojaški poklic

SJM034 - Slovensko javno mnenje 2003/4: Razumevanje vloge državljana / Mednarodna raziskava ISSP

SJM041 - Slovensko javno mnenje 2004/1: Evropska volilna raziskava - EES

SJM042 - Slovensko javno mnenje 2004/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM051 - Slovensko javno mnenje 2005/1: Mednarodna raziskava Stališča o delu

SJM052 - Slovensko javno mnenje 2005/2: Nacionalna in mednarodna varnost (CRP Znanje za varnost in mir) in Mednarodna povolilna raziskava

SJM053 - Slovensko javno mnenje 2005/3+4: Svetovna raziskava vrednot; Stališča o reformah

SJM061 - Slovensko javno mnenje 2006/1: Evropska družboslovna raziskava

SJM062 - Slovensko javno mnenje 2006/2: Mednarodni raziskavi: Vloga države (ISSP 2006); Prosti čas in šport (ISSP 2007)

SJM07 - Slovensko javno mnenje 2007: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti; vojaški poklici

SJM081 - Slovensko javno mnenje 2008/1: Evropska raziskava vrednot

SJM082 - Slovensko javno mnenje 2008/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM091 - Slovensko javno mnenje 2009/1: Mednarodna raziskava: religija (ISSP 2008) in družbene neenakosti (ISSP 2009)

SJM092 - Slovensko javno mnenje 2009/2: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti

SJM10 - Slovensko javno mnenje 2010: Evropska družboslovna raziskava

SJM111 - Slovensko javno mnenje 2011/1: Mednarodna raziskava o okolju (ISSP 2010), zdravju in zdravstvenem varstvu (ISSP 2011), o odnosu delo-družina in psihičnem nasilju na delovnem mestu

SJM112 - Slovensko javno mnenje 2011/2: Svetovna raziskava vrednot in Ogledalo javnega mnenja

SJM121 - Slovensko javno mnenje 2012/1: Raziskava o nacionalni in mednarodni varnosti, Mednarodna raziskava o družini in spreminjanju spolnih vlog IV., Primerjalna raziskava volilnih sistemov CSES V. in Longitudinalni program SJM 2012

SJM122 - Slovensko javno mnenje 2012/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM13 - Slovensko javno mnenje 2013: Mednarodna raziskava Nacionalna identiteta, mednarodna raziskava Razumevanje vloge državljana in Ogledalo javnega mnenja

SJM14 - Slovensko javno mnenje 2014: Evropska družboslovna raziskava

SJM15 - Slovensko javno mnenje 2015: Mednarodna raziskava Stališča o delu (ISSP 2015), Mednarodna raziskava Stališča o vlogi države (ISSP 2016), Ogledalo javnega mnenja in raziskava Stališča o varnosti

SJM161 - Slovensko javno mnenje 2016/1: Raziskava o odnosu delo-družina, Stališča Slovencev o družinski problematiki in potrebah družin, Stališča o izbranih vidikih zdravja in zdravstva, Ogledalo javnega mnenja

SJM162 - Slovensko javno mnenje 2016/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM171 - Slovensko javno mnenje 2017/1: Evropska raziskava vrednot

SJM181 - Slovensko javno mnenje 2018/1: Ogledalo javnega mnenja, mednarodna raziskava Socialna omrežja in socialni viri (ISSP 2017), Vrednote prostora in okolja, Uporaba novih tehnologij/interneta

SJM182 - Slovensko javno mnenje 2018/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM191 - Slovensko javno mnenje 2019/1: Ogledalo javnega mnenja, Mednarodna raziskava o vernosti in cerkvi, Raba obnovljivih virov energije, Vegetarijanstvo in veganstvo, Odnos do nudenja prve pomoči, Uporaba interneta in internetnih družbenih omrežij, Sovražni govor

SJM192 - Slovensko javno mnenje 2019/2: Stališča o neenakosti (ISSP), Ogledalo javnega mnenja, Odnos do dela in družine

SJM201 - Slovensko javno mnenje 2020/1: Ogledalo javnega mnenja, Življenje in stališča v času epidemije COVID-19

SJM202 - Slovensko javno mnenje 2020/2: Evropska družboslovna raziskava

SJM203 - Slovensko javno mnenje 2020/3: Ogledalo javnega mnenja, Odnos do okolja (ISSP 2020), Mediji in problematika migracij, Odnos do uporabe pripravkov iz industrijske konoplje

SJM211 - Slovensko javno mnenje, 2021/1: Ogledalo javnega mnenja, Stališča o zdravju in zdravstvu (ISSP 2021), Stališča o tožilstvu in pravosodju, Šport, Glasba

SJM221 - Slovensko javno mnenje 2022/1: Ogledalo javnega mnenja, raziskava o družini in spolnih vlogah (ISSP 2022), brezdomci, uporaba interneta

SJM222 - Slovensko javno mnenje 2022/2: Ogledalo javnega mnenja, Odnos do priseljencev in njihova integracija, Raziskava o zdravju možganov (Sinapsa), Zdravje in življenjski slog

SJM69 - Slovensko javno mnenje 1969

SJM71 - Slovensko javno mnenje 1970/71

SJM72 - Slovensko javno mnenje 1972

SJM73 - Slovensko javno mnenje 1973

SJM76 - Slovensko javno mnenje 1975/76

SJM78 - Slovensko javno mnenje 1978

SJM80 - Slovensko javno mnenje 1980

SJM82 - Slovensko javno mnenje 1981/82

SJM83 - Slovensko javno mnenje 1983

SJM84 - Slovensko javno mnenje 1984

SJM86 - Slovensko javno mnenje 1986

SJM87 - Slovensko javno mnenje 1987

SJM88 - Slovensko javno mnenje 1988

SJM90 - Slovensko javno mnenje 1990

SJM903 - Slovensko javno mnenje 1990/3: Raziskava stališč o nacionalni varnosti ter o vprašanjih energetike in ekologije

SJM911 - Slovensko javno mnenje SJM 1991/1: Demokratizacija v Vzhodnoevropskih državah

SJM912 - Slovensko javno mnenje 1991/2: Slovenska družba na prehodu v demokracijo in mednarodna raziskava o vernosti in cerkvi

SJM921 - Slovensko javno mnenje 1992/1: Mednarodna raziskava vrednot

SJM922 - Slovensko javno mnenje 1992/2: Mednarodna raziskava o neenakosti in socialno-ekonomskih orientacijah

SJM923 - Slovensko javno mnenje 1992/3: Procesi demokratizacije

SJM931 - Slovensko javno mnenje 1993/1

SJM932 - Slovensko javno mnenje 1993/2: Mednarodna raziskava o okolju in družini

SJM941 - Slovensko javno mnenje 1994/1: Razvojne vrednote in prostor in stališča o zdravju in zdravstvu

SJM942 - Slovensko javno mnenje 1994/2: Slovensko javno mnenje in slovensko-avstrijska raziskava vrednot

SJM944 - Slovensko javno mnenje 1994/4: Mednarodna raziskava narodne identitete

SJM945 - Slovensko javno mnenje 1994/5: Nacionalna varnost in mednarodni odnosi

SJM951 - Slovensko javno mnenje 1995/1: Stališča o znanosti in tehnologiji

SJM952 - Slovensko javno mnenje 1995/2: Mednarodna raziskava vrednot

SJM953 - Slovensko javno mnenje 1995/3: Razumevanje preteklosti in mednarodna raziskava volilnih sistemov

SJM954 - Slovensko javno mnenje 1995/4: Mednarodna raziskava razumevanje vloge države in socialno politične orientacije

SJM961 - Slovensko javno mnenje 1996/1 in mednarodna raziskava volilnih sistemov

SJM962 - Slovensko javno mnenje 1996/2: Stališča o zdravju in zdravstvu, športne aktivnosti in stališča o športu in mednarodna raziskava volilnih sistemov

SJM971 - Slovensko javno mnenje 1997/1: Stališča Slovencev o pridruževanju Evropski Uniji

SJM972 - Slovensko javno mnenje 1997/2: Mednarodna raziskava o veri in odnosu do cerkve

SJM973 - Slovensko javno mnenje 1997/3: Mednarodna raziskava Stališča o delu in ekološka sondaža

SJM981 - Slovensko javno mnenje 1998/1: Mednarodna raziskava o neenakosti in religiji

SJM982 - Slovensko javno mnenje 1998/2 in razumevanje preteklosti II

SJM991 - Slovensko javno mnenje 1999/1: Demokratizacija v vzhodno-evropskih državah (mednarodna raziskava) in Nacionalna varnost

SJM992 - Slovensko javno mnenje 1999/2: Stališča o zdravju in zdravstvu III in Mednarodna raziskava o kakovosti življenja

SJM993 - Slovensko javno mnenje 1999/3: Evropska raziskava vrednot

SJM994 - Slovensko javno mnenje 1999/4: Stališča o pridruževanju Evropski Uniji

SJMPB_98 - Slovensko javno mnenje, 1990-1998: Ponovljena vprašanja iz sklopa Politbarometer

SJMUST88 - Slovensko javno mnenje 1988: Stališča o ustavnih spremembah

SJMUST89 - Slovensko javno mnenje, 1989: Stališča o ustavnih dopolnilih

SJMUST90 - Slovensko javno mnenje 1990/2: Stališča Slovencev ob novi ustavi

SLOAVS94 - Slovensko-avstrijska raziskava vrednot, 1994

ZADNJE OBJAVLJENE RAZISKAVE

4. februar 2025

Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji, 2020

9. januar 2025

Novinarstvo v ekonomiji pozornosti, 2023

Več »

AKTIVNOSTI ADP

24. april 2025 | Ljubljana, Slovenia

Delavnica NRRP in objava podatkov v ADP

26. marec 2025 | Ljubljana

Odprta znanost in Obzorje Evropa: zahteve, priporočila in dileme

Več »

KONFERENCE IN DOGODKI

3. junij 2025 | Bristol, Združeno Kraljestvo

Konferenca IASSIST: Bridging oceans, harbouring data & anchoring the future

14. julij 2025 | Utrecht, Nizozemska

Konferenca ESRA: Promises and problems of new and alternative data sources and data formats for survey research. Methodological challenges and substantive conclusions

Več »

ADP je del Inštituta za družbene vede na Fakulteti za družbene vede. Sredstva za delovanje ADP je zagotovil ARRS v okviru infrastrukturnega programa "Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani." ADP je član združenja evropskih arhivov družboslovnih podatkov CESSDA. © ADP (ISSN 2385-9415) | 1997 - 2017 | arhiv.podatkov@fdv.uni-lj.si

ARHIV DRUŽBOSLOVNIH PODATKOV

Analiziraj podatke! Deli raziskavo! Prispevaj k znanosti!

Slovensko javno mnenje 1968

Osnovne informacije o raziskavi

ADP - IDNo: SJM68

DOI: https://doi.org/10.17898/ADP_SJM68_V1

Glavni avtor(ji):

Ostali (strokovni) sodelavci:

Izdelal datoteko podatkov:

Finančna podpora:

Številka projekta:

Serija:

Vsebina raziskave

Ključne besede:

Povzetek:

Metodologija

Omejitve dostopa

Osnovne informacije o datoteki podatkov

Spremenljivke

Gradiva o izvedbi raziskave

Rezultati raziskave

Povezane objave

Dostop do podatkov in dokumentacije - Nesstar

ZADNJE OBJAVLJENE RAZISKAVE

AKTIVNOSTI ADP

KONFERENCE IN DOGODKI

Vrednost 22		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednost 2194		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednost 4192		Frekvenca
1		20
11		289
12		173
13		50
14		25
15		50
17		131
21		149
22		42
23		50
24		100
25		25
26		100
31		122
32		249
33		75
34		25
35		125
36		75
41		49
42		77
43		50
44		50
45		50
46		50
52		1
57		273

Vrednost 22		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednost 2194		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednost 4192		Frekvenca
1		20
11		289
12		173
13		50
14		25
15		50
17		131
21		149
22		42
23		50
24		100
25		25
26		100
31		122
32		249
33		75
34		25
35		125
36		75
41		49
42		77
43		50
44		50
45		50
46		50
52		1
57		273

Vrednost 22		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednost 2194		Frekvenca
1		99
2		100
3		100
4		99
5		98
6		100
7		100
8		100
9		100
10		99
11		99
12		100
13		100
14		97
15		100
16		98
17		100
18		99
19		98
20		99
21		98
22		97
23		98
24		98
25		98
26		1

Vrednost 4192		Frekvenca
1		20
11		289
12		173
13		50
14		25
15		50
17		131
21		149
22		42
23		50
24		100
25		25
26		100
31		122
32		249
33		75
34		25
35		125
36		75
41		49
42		77
43		50
44		50
45		50
46		50
52		1
57		273